Soglašamo, da je časa dovolj, da se javna razprava promovira, zagotavlja širok dostop do vseh dokumentov, da imamo vsi, ki želimo prispevati, dovolj časa, da jih preberemo in kot občanke in občani oblikujemo dodatne predloge, pripombe, morda tudi nove, sveže projekte, ki jih Vrhnika zelo potrebuje. Zadnji rok za oddajo je 20. maj.
Dokumenti so dostopni na spletnem naslovu: https://www.vrhnika.si/za-obcane/strategija/
Kako lahko prispevamo preberite v Našem časopisu (Vabilo k javni razpravi… ,28.marec, stran 4), v NČ, ki je izšel 18.4. oziroma na portalu Moja občina v prispevku Kako sooblikovati našo prihodnost (Strategija Vrhnika 2030)? Za tiste, ki se boste odzvali pa morda niste vešči interneta, občina te dni odpira svoj prostor, kjer boste dokumente lahko pregledali v tiskani obliki in se osebno obrnili na pristojne.
Že od zdaj dalje bo Uprava obravnavala vaše prispevke in jih v sodelovanju z zunanjimi sodelavci dokončno vnašala ali smiselno vključevala v dokument. Zaključna redakcija bo potekala po 20. maju. Tehta se zamisel, da se strategija predstavi občankam in občanom tudi v posebni prilogi Našega časopisa. Dokument bodo obravnavale naše svetnice in svetniki in o njem glasovale/i na seji občinskega sveta, 14.junija.
Strinjali smo se, da se za javno razpravo odpirajo vsi medijski kanali (Naš časopis, spletni portal Moja Občina, spletni portal Občine Vrhnika ter njihove FB strani). Za sodelovanje naprošamo tudi lastnike zasebnih FB skupin in strani Vrhnika, prečuden kraj, Vrhnika odkrito, Vrhnika hoče bazen in druge.
Občinska uprava razmišlja še o bolj dolgoročnem odpiranju spletnega mesta, kjer bi lahko vsi sodelovali pri oblikovanju občinske politike tudi po sprejetju Strategije.
Soglašali smo, in to v vročem predvolilnem času posebej poudarjamo: razvojna strategija ni dnevna politika ali predvolilni boj, nastaja skozi javni dialog, je, če hočete, politika v najbolj žlahtnem pomenu javnega govora o življenju vsakega od nas v skupnosti, očiščena ideoloških razprtij, zmerjanja, obračunavanja in sovražnega govora. Vse to je nezaželeno, v javni razpravi o strategiji toliko bolj. Na to opozarjamo, ker bodo vsi poskusi vnašanja teh reči, na vljuden način odklonjeni.
Vsebinski poudarki srečanja, predlogi, kjer se načelno strinjamo civilna družba in vodstvo občine
Razmislimo o poimenovanju dokumenta ne Strategija 2030 temveč 2030+;
Strategija naj bo prepustna za smiselno in v demokratičnem postopku sprejeto dopolnjevanje;
Za kratko poimenovanje VIZIJE se odpira možnost alternative za trenutno verzijo (»Kakovostno bivalno okolje za vse generacije na zelenem stičišču Ljubljanskega barja in Krasa.«)
Izziv 8 (Pametno upravljanje razvoja in povezovanje) se dopolni glede transparentnosti in demokratičnosti političnega odločanja ter z želenim ciljem, da v tem pogledu do leta 2030 pridemo med prvih deset slovenskih občin (sedaj smo med 211 občinami na 101. mestu, za primer, Borovnica in Log Dragomer sta okrog 50. mesta).
Ponovno se, skozi prispevke občank in občanov, revidira dokument z vidika vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja družbe, pregledajo se določene prioritete, in če se v razpravi pokaže tudi na novo opredelijo.
Posebej se posvetimo vprašanjem socialne pravičnosti in solidarnosti med nami, razvoju kulture in identitete, vključno s kulturo dialoga, stremimo k razvoju najmočnejših vrhniški identitetnih točk (Cankar, Ljubljanica (kolo, deblak), Barje (koliščarji), Nauportus, Claustra, mit o Argonavtih…) in jih vpenjamo v regionalne, državne, evropske in svetovne okvire.
Naši mladi (sveže znanje in energija) in seniorji (izkušnje in modrost) si zaslužijo posebno pozornost. Poudarek na medgeneracijski povezanosti v strategiji ni zgolj načelen, mlade in seniorje moramo znati vključiti v aktivno sodelovanje pri oblikovanju razvojnih rešitev.
Posebej se v javni razpravi nagovori naša kulturna in športna društva, krajevne skupnosti, turistično društvo Blagajana (eno najstarejših v Sloveniji), organizirane mlade (Klub vrhniških študentov), društvo upokojencev, društvo invalidov ter druga, ki v dosedanjem poteku priprave morda še niso bila dovolj naslovljena. Priložnost za širše vključevanje bo v procesu priprave podrobnejših dokumentov na področju športa in kulture, ki jih načrtuje ZIC še v tem letu.
Zadnji poudarek pa gre vprašanjem vrhniškega GOSPODARSTVA, poleg EKOLOGIJE, KULTURE IN IDENTITETE tretjega enakovrednega veziva »betonskega temelja«, na katerem lahko varno postavimo nosilne stebre, stene in streho našega skupnega bivališča. V diskusijo vabimo Vas, obrtnike in obrtnice, lastnike in direktorje malih, srednji in največjih podjetij s sedežem na Vrhniki. Brez Vas ni temelja naše hiše. Ni delovnih mest. Ni ne zasebnega ne javnega bogastva. In obratno. V ekološko obremenjenem okolju in brez kulture in identitete ste tudi vi samo obrtni, gostinski, pisarniški, trgovski in industrijski obrati sredi sive, dolgočasne vsakdanjosti. Vrhnika potrebuje nova delovna mesta, čim več tistih z veliko dodano vrednostjo. Potrebuje sonaravni, stacionarni turizem, nočitvene kapacitete. Delovna mesta iz naslova zelenega prehoda in digitalizacije. Res pravi cilj strategije Vrhnika 2030+ bi lahko bil 1000 novih delovnih mest znotraj občine. 1400 ljudi več se danes vozi na delo v Ljubljano, kot nas dela v občini. Ni nevarno le, da postanemo še bolj spalno naselje ampak, žal, tudi da (p)ostanemo zaspana občina.
Občina Vrhnika in vrhniška civilna družba vabimo k sooblikovanju Strategije, ki sega preko posameznih mandatov in čez običajne kratkoročne politične računice. Sodelovanje občank in občanov kot posameznic in posameznikov ter javnih in zasebnih organizacij pri tem delu pa je lahko dobra šola strpnosti, medsebojnega spoštovanja in osredotočenosti na vsebinska, konkretna vprašanja daleč od izpostavljanja ideoloških nasprotij in poglabljanja razlik.
