Človeku sta telesna dejavnost in vadba tako intuitivni, naravni, tesno povezani z njegovim zdravjem in nujni za preživetje. Ne gre le za fizično zdravje, ampak tudi za duševno zdravje. Telesna nedejavnost pa je tista, ki močno dviguje tveganje za nastanek raka.
Na spletnem predavanju v aprilu, ki ga je organiziralo Združenje za boj proti rakom prebavil EuropaColon Slovenija, je dr. Vedran Hadžić, zdravnik in profesor na Fakulteti za šport poudaril pomen telesne dejavnosti za osebe z rakom prebavil.
Redna telesna dejavnost v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije lahko kar za četrtino zmanjša tveganje za nastanek raka debelega črevesa.
Vadba je eno najbolj široko dostopnih zdravil. Je zelo poceni, je daleč najbolj varna, nima stranskih učinkov za razliko od večine drugih zdravil, zlasti v kontekstu zdravljenja raka, kot so kemoterapevtiki, hormonska terapija, imuno terapija,... Zelo bi se morali namučiti, da bi se na nek način »predozirali« z vadbo in bi zaradi vadbe imeli neke stranske učinke.
KLJUČNA PRIPOROČILA:
Omejiti je treba količino časa, ki ga preživimo sede. Vsak korak šteje. Karkoli naredite, bo korak v pravo smer. Študije pravijo, da je za 8 ur sedenja potrebna 1 ura telesne dejavnosti, da te negativne učinke izniči.
Najbolj učinkovita je redna telesna dejavnost. Začetek naj bo počasen, potem postopno dvigujemo obremenitev, zgornje meje pa ni. Ne potrebuje nas biti strah intenzivnosti. Svetujemo 300 minut tedensko oziroma približno uro telesne dejavnosti dnevno in 2-3 krat tedensko organizirano vadbo z vajami za velike mišične skupine, ki se začne z ogrevanjem, sledijo krepilne vaje in zaključni del z umiritvijo, da se srčna frekvenca vrne na izhodiščne vrednosti.
K aerobni vadbi kot je hoja, tek, plavanje, kolesarjenje danes vedno dodamo še vaje za moč, ker vemo, da je učinek bistveno boljši. Pri vadbi za moč gre za premagovanje nekih bremen, ki vam omogočajo, da lahko normalno živite, greste v trgovino in neko breme prinesete domov, da lahko na vrtu opravite določene stvari in da imate dovolj mišične mase. Količina mišic, ki jo imamo, je zelo pomemben varovalni dejavnik in nas varuje tudi kasneje v starosti pred pojavom sarkopenije – s staranjem povezane izgube mišične mase.
Med zdravljenjem je potrebno ohraniti aerobno kondicijo. Imate dobre in slabe dneve, zato se zmogljivost za vadbo temu primerno spreminja.Svetujemo 3-4 variante neke vaje, ki jih lahko glede na trenutno zmogljivost, počutje, izvajate.
Bodite pozorni pri izbiri strokovnjakov, s katerimi bi želeli vaditi. Diplomirani kineziologi, magistri kineziologije ali fizioterapevti, imajo bistveno več izobraževanja kot različni osebni trenerji, ki nimajo toliko znanja, da bi znali spremljati odzive na vadbo in zagotoviti, da je vadba v resnici varna, ne glede na to, ali imate bolezensko stanje ali kakšne druge omejitve z vidika okvare gibal, ki bi potem lahko vplivalo na izvajanje vadbe.
Tudi ko ste utrujeni zavoljo službe, vas bo ura sprehoda
bistveno bolj odpočila kot pa ura sedenja ali gledanja televizije, ki sicer
sodi v našo »definicijo počitka«, a je učinkovitost v tem kontekstu drugačna.
dr. Vedran Hadžić
je zdravnik in izredni profesor na Fakulteti za šport, predstojnik katedre za medicinske vede v športu, ki proučuje področje telesne dejavnosti in zdravja. Je avtor več kot 40 znanstvenih člankov v mednarodnih revijah, ter mentor številnim študentom pri doktorskih, magistrskih in diplomskih delih.
---
Posnetek predavanja je na ogled na spletni strani združenja EuropaColon Slovenija TUKAJ
Vabljeni k ogledu.
