Na prvem brezplačnem spletnem predavanju v marcu, ki ga je organiziralo Združenje za boj proti rakom prebavil EuropaColon Slovenija na temo PREHRANSKI IZZIVI OSEB Z RAKOM PREBAVIL, je dr. Irena Hren, klinična dietetičarka pojasnila temeljne razlike med prehrano zdrave odrasle osebe in osebe z rakom prebavil.

Glavni cilj prehrane onkološkega bolnika je, da vzdržujemo energijsko ravnotežje, da je energija, ki jo bolnik zaužije s hrano enaka porabi. Med samo boleznijo je namreč ta poraba nekoliko višja, zato je potrebno tudi vnos nekoliko zvišati. To pa lahko naredimo z izborom hrane, da zaužijemo energijsko in beljakovinsko močnejše vire (med boleznijo lahko uživamo bolj mastne produkte) ali dodajamo oralna prehranska dopolnila. Manj poudarka je torej na sami kvaliteti, več pa na tem, da je prehrana beljakovinsko bogata ter da ima zraven še protivnetne sestavine.

Prehranskih izzivov pri bolnikih z rakom prebavil je veliko. Glede na to, kje na prebavni cevi se težave pojavijo, so s tem povezani tudi simptomi. Vsaka prehrana, ki zajema prehransko ali metabolno stanje bolnikov ter ustrezno ukrepanje, je ukrep klinične prehrane.

V priporočilih klinične prehrane bolnikov z raki prebavil so ključne 3 zadeve:

(1) Vzdrževanje telesne mase - Telo nosi breme bolezni in breme zdravljenja, zato bi bilo zelo neugodno, če bi k temu dodali še breme slabe prehranjenosti, ker slabo prehranjeno telo hitreje kloni. V obdobju bolezni potrebujemo dobre beljakovinske rezerve, da lahko zmoremo vse kronične vnetne procese in še breme zdravljenja.

(2) Večje potrebe po beljakovinah - K vsakemu glavnemu obroku je potrebno vključiti beljakovine živalskega in rastlinskega izvora, da se količina teh beljakovin, ki jih telo potrebuje, poveča.

(3) Dodajanje farmakonutrienta (EPA - eikozapentaenojska kislina) - Ena od maščobnih kislin, ki ugodno vpliva na preprečevanje oziroma zmanjšanje vnetnih procesov v telesu ter boljše ohranjanje telesne mase in boljše izide zdravljenja.

5 GLAVNIH PREHRANSKIH UKREPOV

1)      Beljakovinsko in energijsko bogata hrana in gibanje - Glavni prehranski ukrep je, da se krožnik sestavlja drugače kot pri zdravi populaciji > 1/3 beljakovin, 1/3 maščob, 1/3 vitaminov & mineralov.   

2)      Dodaten obrok

3)      Pozno nočni prigrizek - Zaželeno je, da je razmak med zadnjim večernim obrokom in prvim jutranjim obrokom krajši od 11 ur, tako da je ob 21h še en manjši obrok iz škroba in beljakovin (eden izmed ukrepov, ki je v Skandinavskih bolnišnicah standard kakovosti), ker čas bolezni ni čas postenja.

4)      Dodajanje 1.400 – 2.000 mg EPA - Eikozapentaenojska kislina (EPA) zmanjšuje razgradnjo puste telesne mase in nastajanje mediatorjev vnetja. Skupaj z zadostnim energijskim in beljakovinskim vnosom izboljša apetit (posledično količino zaužite hrane), pripomore k povečanju telesne in mišične mase, povečanju telesne moči (če je dodana še telesna vadba), izboljša kvaliteto življenja in ublaži vnetni odziv bolnikovega imunskega sistema na onkološko bolezen.

5)      Vitamin D glede na izvid - Zaželeno je, da se izmeri vrednost vitamina D, ker vpliva na imunski sistem in se vpleta v presnovne in hormonske procese.

Vsi nadaljnji nasveti pa so prilagojeni posamezniku glede na to, na katerem delu prebavne cevi je zaplet oziroma težava in v katerem delu zdravljenja je bolnik.

Eno od ključnih sporočil predavanja je bilo, da je včasih potrebno na izzive vseh narav, tudi prehranske, pogledati iz druge perspektive ali samo videti odsev.

Ko si v stiski, je težko najti pravo rešitev. Strokovnjakinja dr. Irena Hren svetuje, da so takrat bolnikom v oporo in pomoč svojci, prijatelji, ki lahko izluščijo, kaj je ključni problem, ali pa se bolniki usmerijo v ambulanto klinične prehrane na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

Predvsem pa naj bolnike ne bo strah spregovoriti in govoriti o svojih težavah, simptomih.

Dr. Irena Hren, univ. dipl. inž. živil. tehn., je klinična dietetičarka z 20-letnimi kliničnimi in raziskovalnimi izkušnjami v zdravstvu. Zaposlena je v Splošni bolnišnici Novo mesto. Od leta 2014 je mentorica študentom in pripravnikom dietetike. Aktivno je sodelovala v nacionalnih in mednarodnih projektih na področju preventivnega zdravstvenega varstva odraslih bolnikov ter v kliničnih preizkušanjih bolnikov s sladkorno boleznijo. Sodeluje s številnimi fakultetami, inštituti, združenji in društvi doma in v tujini. Ima preko 20 aktivnih udeležb na evropskih kongresih, konferencah, simpozijih, strokovnih srečanjih in seminarjih. Je avtorica več kot 160 objav s področja humane prehrane v slovenskih strokovnih publikacijah, kot tudi v mednarodnih znanstvenih revijah.

Posnetek predavanja je na ogled na spletni strani združenja EuropaColon Slovenija TUKAJ

Vabljeni k ogledu.