Veseli smo bili, da so se nam pridružile še popotnice iz Idrije, Vač in Višnje Gore. Na pot se nas je tako podalo enajst.

Začeli smo pred trgovino v Notranjih Goricah in se podali na Barje. Čez Gmajno smo zavili proti Zadečenci in se povzpeli na Veliki Vrh. Kar blatno je bilo tu hoditi. So nas pa ob poti presenetili prvi zvončki. Spomladi je tu rastišče veliko raznih vrst cvetlic, zaščitenega močvirskega tulipana, poleti pa njive sončnic. Naslednji del nas je popeljal do Brezovice. Nekako najbolj zoprn del poti, ker gre večinoma po sesti skozi Vnanje Gorice in po Podpeški preko avtoceste do naslednje postaje pri vrtcu. Od tu naprej nas pot pelje na vrhove nad Brezovico. Takoj ko smo prišli v gozd za Fajtovo domačijo se je začel bolj zasnežen del poti. Dobro da je bila gaz že narejena, tako da smo lepo nadaljevali na  Gradišče. Bilo je strmo in kar vroče. Ob poti smo si ogledali glasbila, na vrhu pa v »graščini« zašpilali na zvončke. Imeli smo daljši postanek, nato nadaljevali na Debeli hrib – Žabo. Lepo urejeno, s polno malih figuric živali. Mi smo se slikali seveda skupaj z žabo. Potem pa navzdol do Lukovice in zopet po dolgem ravninskem odseku in malo po bližnjici na najvišji hrib na Barju, na Plešivico. Iskali smo geodetsko točko, ki je bila nekje zakopana v snegu. Potem pa smo se spustili še do izhodišča, kjer smo krog znotraj Pentlje zašpilili.

V tem delu poti smo prehodili dobrih 20 km, naredili malo manj višincev in bili na poti cca 6 ur. Se nam je zdelo zanimivo in nismo bili preutrujeni. Če bi bilo več sonca, bi bilo še lepše, ker ga pa ni bilo je bila toliko bolj sončna družba na poti.

Marijan Božeglav