Veseli smo bili druženja po kar dolgi zimi. Pomlad vabi, čeprav dolgo hodi v naše kraje. Narava zeleni, ni še prevroče za hodit in pohod po tej poti ni bil preveč naporen. Od Mengeške koče smo se spustili na travnik, potem pa takoj v gozd, kjer smo hodili večino časa. Izmenično malo gor in malo dol. Se je pa kar vleklo in ko misliš, da si že na cilju, je pred teboj nov vrh. Zgrešiti pa ga nismo mogli, ker je na vrhu Rašice postavljen velik razgledni stolp. Seveda smo se povzpeli nanj. Razgled z njega je res lep, vidi se po večjem delu osrednje Slovenije, kjer najlepše vidimo Kamniško Savinjske Alpe in sosednjo Šmarno Goro.

Obiskali smo tudi planinski dom, le par korakov pod vrhom. Poskusili smo dobrote njihove kuhinje in se posladkali z Aninimi čudovitimi piškoti. Kar težko se je bilo potem prestaviti do vasi Rašica, kjer nas je čakal kombi.

Zanimiv pohod v bližini Ljubljane. Preseneča zelo razvejan hrib, z nešteto poti primernih za vse starosti pohodnikov od otrok v vozičku, do najstarejših. Bilo nam je všeč in imeli smo se lepo.

Marijan Božeglav