Vreme je bilo prekrasno. Avto smo pustili na lepo urejenem parkirišču v vasi Avsa. Nas petorica smo se hitro zagnali v označeni smeri v gozd. Markirana pot nas vodi pod pobočje Mrzlega vrha in ker je vrh tik nad nami, se usmerimo nanj. Z njega se lepo vidi naš, še dokaj oddaljen cilj. Ko se spustimo do Idrske planine, je pred nami  zopet strmina. Ta del je kar malo zoprn, razrut travnat teren, ki ga obdeluje voda. Še malo in smo na grebenu, ki nas malo po naši in malo po Italjanski strani pripelje na vrh. Pozdravi nas mala cerkvica in kopica ljudi, ki so si kakor mi želeli višinskega sonca. Razgledi so res čudoviti Pogled na pobočje Stola, v daljavi Kaninsko pogorje, Krn, v drugi smeri Kolovrat. Žal ni bilo vidno morje. Vzeli smo si kar nekaj časa za razglede, počitek, nabiranje moči in fotkanje. Povratek je bil v isti smeri, le začuda kar celo uro krajši.

Hribi človeka ne pustijo malodušnega. Je pa res, da se je za uspeh, kot velja nasploh v življenju potrebno potruditi in preliti nekaj znoja. V dobri družbi to ni težko.

Marijan Božeglavu