Obrezovanje sadnega drevja v sadovnjaku Sadjarskega društva Borovnica

Samopreskrba s sadjem je bila ena od temeljnih zahtev za vsak mlad par v času Avstroogrske monarhije. V predporočni pogodbi je bilo zapisano, koliko sadik sadnega drevja mora posaditi mlad par, da bosta imela onadva in njuni potomci urejeno samopreskrbo s hrano (sadje, sokove, sadna vina, marmelade, suho sadje in žganje).

Kaj pa v današnjem času? O samopreskrbi ni govora in skoraj nikogar več ne skrbi za to. Saj je vse v trgovini, poceni, lepo zapakirano v tone embalaže. Seveda ne iz Slovenije ali pa v manjših količinah. Skoraj nikogar več ne zanima sadno drevje, kajti z njim je samo delo. Še najbolj zoprno pa je odstranjevanje listja, ki jeseni pada z njega. In seveda pobiranje jabolk, tistih gnilih in črvivih. Fuj!

Kam bo miselnost pripeljala, bodo videle naslednje generacije. Pokazala se bo ob krizi, ko bodo kar naenkrat marketi prazni, pa tudi v domači kašči ne bo nič. Prvič, ker kašč več ni v sodobnih hišah, kjer pa so v starejših, so pa prazne.

Ker pa nekateri še vedno vztrajamo s samooskrbo in nam je mar tudi za podobo naše krajine, sadimo visokodebelna sadna drevesa in jih tudi oblikujemo z vsakoletno rezjo. Pri tem so še posebej aktivna društva Ajda po Sloveniji, v Borovnici pa Sadjarsko društvo. To ima posajenih par dreves v sadovnjaku pod stebrom nekdanjega viadukta v centru Borovnice in na vrtu poleg stavbe občine na Paplerjevi ulici (nekdanji Košutov vrt). V tem vrtu raste tudi paplerjev bobovec, potomec jablane, ki jo je s križanjem zlate parmene in štajerskega bobovca vzgojil nadučitelj v Borovnici Fran Papler. Drevo se zaradi povešave rasti že na pogled razlikuje od ostalih dreves v sadovnjaku. Poleg občinskih dreves pa je še nasad visokodebelnih dreves iz Kozjanskega parka, samih starih sort, ta katere pa skrbi predsednik sadjarskega društva Andrej Jurček.

Z ZIMSKO REZJO SADNEGA DREVJA in NABIRANJEM CEPIČEV ZA CEPLJENJE SPOMLADi

bi vas radi seznanili in vam pokazali na predavanju in tečaju obrezovanja in nabiranja cepičev na sam kulturni dan, v četrtek, 8. 2. 2024 ob 9:00 v sadovnjaku pod stebrom viadukta. Če bo ta dan slabo vreme in bo deževalo/snežilo, bo tečaj v nedeljo, 11. 2. 2024 ravno tako z začetkom ob 9:00 uri.

Po biodinamičnem koledarju je najprimernejši čas za obrezovanje sadnega drevja dan za plod in/ali cvet v času padajočih luninih lokov, ko so energije prisotne v koreninah rastlin.

Čas za obrezovanje naj bo pomaknjen čim bolj v pomlad, do začetka brstenja. Seveda, če imate samo par dreves. Če pa jih je več, zimsko rez opravljate že od decembra dalje na primerne dneve in seveda ob suhem vremenu. Tečaj obrezovanja pa je zgodaj zato, da lahko pridobljeno znanje počasi preizkušate in utrjujete na svojih drevesih.

Udeleženci se bodo po želji razdelili v tri skupine.

Delavnico obrezovanja na visokodebelnih dreves bo vodii:

SLAVKO TURŠIČ, biodinamični sadjar, avtor sadjarskega biodinamičnega koledarja, ki ga izdeluje že 16 let, permakulturist z diplomo iz permakulturnega načrtovanja iz Trsta. Znanja podaja prek delavnic na društvih AJDA in oddaj Na vrtu, publikacij, člankov in na praktičnih tečajih. V svojem sadovnjaku vzdržuje preko 150 sort jablan in hrušk starih sort. Sodeluje tudi na Štafeti semen in cepičev na Sejmu Flora v Celju.

Delavnico obrezovanja dreves v špalirju na Košutovem vrtu:

ŠPELA JEREB, diplomirana inženirka agronomije in hortikulture, ki se že nekaj let ukvarja z obrezovanjem sadnega drevja in vzgojo zdravilnih zelišč za čaje za samooskrbo.

Delavnico obrezovanja borovnic, jagodičja in jablan na svojem vrtu pod stebrom:

ANDREJ JURČEK, diplomirani inženir biologije z izkušnjami z vzgojo ameriških borovnic in visokodebelnih dreves ter se ukvarja tudi z obrezovanjem sadnega drevja.

Poleg delavnice boste lahko kupili še nekaj sadik jablan starih sort iz drevesnice Kozjanskega parka, ki niso bile posajene lansko leto in nabrali cepiče za cepljenje.

KAJ SE BOSTE NAUČILI NA DELAVNICI?

 Kako posajeno sadiko jablane, cepljeno na sejanec, prvič obrezati? Kako začeti in nadaljevati obrezovanja dreves na sejancu, da bo drevo lepo raslo in dočakalo 70 do 100 let pričakovane življenjske dobe? Pridobili boste znanja, kako opazovati drevo ter z obrezovanjem usmerjati njegovo rast. Koliko vej z drevesa lahko obrežete letos in koliko drugo leto, na kateri vejici so cvetni brsti za sadje letos in katera vejica bo rodila naslednje leto? Kako uporabiti znanje geometrije in fizike ter teorije vektorjev pri usmerjanju vej drevesa? Kako koristno uporabiti matematiko in z uporabo Fibonaccijevega zaporedja (1, 1, 2, 3, 5, 8, 13,..) pri sukanju vej na drevesu? Kako obrezane enoletne poganjke uporabiti kot cepiče za cepljenje? Kako jih shraniti in potem to cepiti na ustrezno podlago?

 Kakšna je razlika med podlagami sadnega drevja in kako vplivajo na rast drevesa (vegetativne podlage M9 in M27 (2,5 m), MM106 in M111 (4,5 m), MM109 in M25 (7 m) in generativne podlage – sejanci (10 m) in kako za svoj vrt izbrati ustrezno podlago?

Zakaj je bolje sejati semena takoj na mesto, kjer želimo, da zraste drevo in ga šele potem cepiti brez presajanja?

 Kako spoznavati ritme narave in kako uporabljati biodamični sadjarski koledar.

ŠTEVILO MEST NA DELAVNICI NI OMEJENO. Parkirišče je zagotovljeno 200 m od kraja delavnice na železniški postaji. Za spisek sort jablan pošljite e-mail na tursic.dra@gmail.com

Prizadevamo si, da bi se udeleženci delavnic naučili čim več in pridobljeno znanje uporabili v svoji praksi. S tem bi pripomogli k povečanju samooskrbe. Da ne boste pred obrezovanjem svojega drevesa »otrpnili« ali pa obrezali vejice s pridelkom za letos ali z malo »sreče« še za drugo leto. Vabim predvsem mlajše potencialne sadjarje, da se poglobijo v svet biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Na tečaju bo degustacija pasteriziranega jabolčnega soka, nagrajenega z zlato medaljo Dobrote slovenskih kmetij leta 2022 iz Ptuja. Delavnica bo brezplačna.

Tajnik SDB Slavko Turšič