Kaktus Špička je prav poseben kaktus. Domuje v Waldorfski šoli Primorska in ima pomembno vlogo v vzgojnem procesu. Kot vsak kaktus ima tudi Špička ostre bodice. Če se mu približamo z naklonjenostjo in ga nežno pobožamo, nas ostre bodice le nežno žgečkajo in masirajo. Če bi ga napadli in udarili, pa bi nas močno zbodle. In tako je tudi v medčloveških odnosih. Pomemben je pristop. Na prijazno besedo praviloma dobimo prijaznost, neprijaznost pa vodi v konflikte in bolečine. To sporoča Špička otrokom, učencem vseh razredov in jim pomaga pri učenju ene najbolj osnovnih veščin komuniciranja, socializacije in delovanja v družbi.
V času digitalizacije, ko zahtevna tehnološka opravila prevzemajo napredni stroji in umetna inteligenca, je bolj kot kdaj prej pomembno vprašanje: Kaj moramo otroke učiti, da bodo pripravljeni za prihodnost?!
Kako bo leta 2050, ko bodo naši sedanji prvošolčki odrasli? Če le ne bo šlo kaj hudo narobe, bodo doživeli tudi leto 2100.
Kaj jih moramo naučiti? Rokovati s tablico in pametnimi telefoni, da bodo šli v korak s časom? Moja mama, ki se je v šoli učila pisati na leseno tablico, ker zvezkov niso imeli, se je pri svojih 84-ih, po rahli kapi, naučila uporabljati tablico in internet. Torej vam mora biti jasno, da to ni znanje, ki bi ga morali pridobiti že kot otroci. Sploh pa čez 20, 30 let tehnologija ne bo več taka, kot je bila! Se spomnite walkmanov? Današnja mladina ne ve več zanje. V nekem obdobju so bili višek napredka.
Yuval Noah Harari v svoji knjigi '21 nasvetov za 21. stoletje' piše, da ljudje nikoli v zgodovini niso mogli z gotovostjo napovedati prihodnosti. Danes pa je vendarle težje kot kdajkoli prej. Tehnologija danes namreč omogoča konstruiranje teles, možganov, misli. Glede ničesar več ne moremo biti gotovi. Niti za stvari, ki so se še včeraj zdele gotove in večne. Ugotavlja, da večina stvari, ki se jih danes otroci učijo v šoli, že leta 2050 ne bo več uporabna. Kdo ve kaj bodo takrat ljudje počeli za preživetje?
V svetu, kakršen je danes, je zadnja stvar, ki naj bi jo učitelj dal učencem – več informacij! Teh je že tako preveč. Težava je, da imajo starši od nas določena pričakovanja. Da ne omenjamo države in NPZ-jev in mature in takih in drugačnih sistemov, ki merijo 'znanje' oziroma količino prejetih in oddanih informacij. In ja, seveda jih je treba naučiti stvari, ki nekaj veljajo v sedanjosti, ob tem pa se je nujno – vsak dan vprašati: Kaj je tisto, kar jih moram zares naučiti? Kaj bodo zares potrebovali? S čim jih lahko opremim, da bodo znali biti srečni? Ker v resnici, na koncu, šteje le to!
S klasičnim znanjem ne bodo mogli konkurirati umetni inteligenci, ki bo, to pa že vemo zagotovo, obvladovala skoraj vsa, če ne vsa, področja našega delovanja.
V naprednih pedagoških sferah velja, da bi se pri poučevanju morali osredotočiti na tako imenovane 'štiri K-je': kritično mišljenje, komunikacija, kolaboracija (sodelovanje) in kreativnost! Šole naj se ne bi osredotočale na tehnična znanja, pač pa naj bi dajale več poudarka splošnim veščinam za življenje. In v tej smeri, delujemo tudi na waldorfskih šolah.
Vse, ki bi želeli o tej temi izvedeti kaj več, vljudno vabimo na dan odprtih vrat, 7. 3. 2020 med 10. in 12. uro, ko boste lahko v živo videli šolsko uro in način našega poučevanja. Najdete pa nas tudi na spletnih straneh in na Facebooku.
S.P.
