Prvo vprašanje se je nanašalo na dosedanjo vpetost kandidatov v lokalno okolje. Dr. Benjamin Leskovec je dejal, da je sodeloval pri dopolnjevanju občinske strategije 2030+, ki je podlaga za spreminjanje občinskega prostorskega načrta (OPN). Alja Stanko je pojasnila, da je v preteklosti sodelovala v mladinski organizaciji, kasneje pa jo je pot vodila na državno raven. Priznala je, da ni bila tako močno dejavna na lokalni ravni, da pa je nemara sedaj nastopil čas, ko bo. Marjan Geohelli je pojasnil, da je ustanovni član Art kino mreže in da je oživljal vrhniški kino. Aktivno je sodeloval v referendumu o pitni vodi in bil, kot je dejal, motor akcije za sodelovanje javnosti pri občinski strategiji 2030+. Marko Močnik se je po lastnih besedah vključil v lokalno politiko po požaru v Kemisu. Zadnji mandat vodi lokalni odbor Levice, sodeloval pa je tudi na referendumu o vodi, obveščal javnost o domnevnih nepravilnostih občine. Veliko se je posvetil, kot je dejal, tudi Moji Ljubljanici in ZIC-u. Daniel Cukjati je mladost preživljal kot dejaven član mladinskih organizacij, leta 2006 je postal občinski svetnik, kjer si je nabral toliko znanja in izkušenj, da se je leta 2018 odločil za župansko kandidaturo.
Drugo vprašanje je bilo, kateri problem je po njihovem mnenju v občini najtežje rešljiv. Alja Stanko je izpostavila okoljsko problematiko, pri čemer pa je dodala, da občina pri reševanju tega problema ni samostojna, ampak je vpeta v državne aparate, cilje in strategije. Po njenem bi se bilo treba čimprej lotiti tudi reševanja prometa. Marjan Geohelli je menil, da je Vrhnika spalno naselje, ki mu je potrebno vrniti dušo. Zato se zavzema za celovit urbanistični načrt z jasno vizijo, kako preoblikovati Vrhniko v kraj z dušo. Dejal je še, da bo župan vseh in ne samo tistih, ki ga bodo volili. Marko Močnik je kot osrednjo težavo izpostavil promet. Po njegovem bi bilo treba čimprej narediti most čez Ljubljanico v Sinji Gorici in asfaltirati Tankovsko. Pogreša tudi večje sodelovanje občine z lokalno civilno družbo. Daniel Cukjati je za največje ovire označil tiste, ki prihajajo s strani države. Po njegovem so to velika območja Nature 2000 in včasih nerazumne odločitve zavodov, ki stremijo k ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Po njegovem so ti zavodi potrebni, a ne smejo za vsako ceno hromiti lokalni razvoj. Dr. Benjamin Leskovec pa je menil, da mora občina čimprej v stik z ministri, da se rešijo težave okolja in prometa. Opozoril je na možnost spremembe OPN, katere bodo dale ljudem možnost za spremembe in dosego ciljev.  
Tretje vprašanje se je glasilo, na kakšen način bi prepričali vrhniške obrtnike in podjetnike, da ne bi zapuščali Vrhnike. Marjan Geohelli ni bil optimističen, kot svetal zgled urejene cone pa je navedel cono v Logatcu. Med drugim bi kot župan dal poudarek bogati kulturni in naravni dediščini občine, s kateri bi potem zacvetelo tudi gospodarstvo. Marko Močnik bi imel s podjetniki okrogle mize, na katerih bi izpostavili svoje težave, občina pa bi jih reševala. Po njegovem je potrebno več zaupanja v občino, da deli posle pošteno. Daniel Cukjati je dejal, da ima Vrhnika dobro geografsko lego za razvoj podjetništva. Ima okoli 70 hektarjev površin za obrtne cone, na žalost je večina teh v Naturi 2000, razpoložljiv preostanek pa hromijo maloštevilni lastniki, ki prodajajo parcele po previsoki ceni. Omenil je še, da je bilo pred časom na Vrhniki 1618 pravnih subjektov, danes pa jih je 1660, kar pomeni, da ni res, da podjetniki odhajajo. Dr. Benjamin Leskovec meni, da če bi bili pogoji dobri, ne bi odhajali in da bi dnevno bilo tudi manj migracije na cestah. Obžaluje, da se do sedaj ni gospodarstvo bolj vključilo v spremembo prostorskih aktov, da bi si zagotovilo površine za nemoten razvoj. Alja Stanko se je strinjala, da občina potrebuje industrijske in obrtne cone, treba pa bi bilo razmisliti tudi o coworking pisarnah, kjer bi si prostore delili tisti, ki si jih ne morejo privoščiti sami.
Četrto vprašanje se je nanašalo na mladino in njene možnosti preživljanja prostega časa. Marko Močnik meni, da za mladino ni bilo veliko narejenega. Kot župan bi stremel k pridobitvi certifikata mladini prijazne občine. Po njegovem je mladim potrebno dati prostor, saj drugega kot športnega parka nimajo. Daniel Cukjati meni, da je bilo za mladino veliko postorjenega in ima na voljo veliko pogramov: od glasbene šole in društev, do počitniških vklopov. Manjko programov za dijake in študente bi reševal s prenovo Rokodelskega doma, kjer občina že ureja prostore za mladinska društva. Dr. Benjamin Leskovec meni, da mladi imajo pogoje za prostočasne dejavnosti, a jih je potrebno tudi pripraviti za trg dela. Razmišlja o nekakšnem kampusu, kjer bi mladi sobivali s podjetniki ter tako že v rani mladosti razvijali svoje potenciale. Alja Stanko meni, da mladi nujno potrebujejo prostor, kjer bodo lahko izražali svojo kreativnost. Marjan Geohelli je kot izstopajoč projekt mladih izpostavil Cankarjado, kjer pa pogreša enotna merila in se v luči tega spraševal, zakaj se ne dovoli Cankarjade tako dolgo v noč, kot se dopusti Noč na Vrhniki.

Predzadnje vprašanje se je dotikalo enakomernega razvoja krajevnih skupnosti. Daniel Cukjati je menil, da ima občina že dober sistem financiranja krajevnih skupnosti, saj imajo lastna sredstva s katerimi razpolagajo. Dr. Benjamin Leskovec je menil, da imajo gasilci zelo dodelan način financiranja in izvajanja nalog, kjer se ve kdo kaj plača in kaj pije, to pa bi se lahko preneslo tudi na raven razvoja lokalnih skupnosti. Alja Stanka je potrdila pomen lokalnih skupnosti, preko katerih se občina približa ljudem in v primeru izvolitve obljubila sodelovanje na zborih občanov v krajevnih skupnostih. Marjan Geohelli je obljubil, da se bo vedno udeleževal zborov občanov krajevnih skupnosti in da bodo njegova vrata zanje vedno odprta. Marko Močnik pa je dejal, da mora župan, ne glede na »barvo« krajevne skupnosti, z vsemi postopati enako.
V zadnjem vprašanju so se kandidati dotaknili še vprašanja poplavne ogroženosti. Dr. Benjamin Leskovec je dejal, da je reševanje problematike v državni pristojnosti, zato se je nujno treba povezati z ministrstvom za okolje in prostor. Po njegovem so protipoplavni ukrepi nujni, saj se na ta način pridobijo tudi nove zazidalne površine. Tudi Alja Stanko je menila, da gre za problematiko, ki se je mora lotiti država, pri čemer je potrebno vztrajno trkati na vrata pristojnega ministrstva. Marjan Geohelli je menil, da je treba čimprej ukrepati, pri čemer mora občina tako dolgo vztrajati, da doseže ureditev razmer. Marku Močniku se zdi nesprejemljivo, da se občina zdrzne šele ob poplavah. Po njegovem bi bilo treba ukrepati že prej, sploh na območjih, kjer občina to lahko postori. Daniel Cukjati je dejal, da občina trenutno novelira protipoplavno študijo in da so že pred poplavami očistili struge potokov Bela in Hribskega potoka, zato tam ni prihajalo do večjih razlivanj. Občina je povečala sredstva za čiščenje vodotokov, apeliral pa je tudi, da mejaši parcel sami počistijo brežine.
V nadaljevanju večera so prišli s svojimi vprašanji na vrsto tudi obiskovalci. Vprašanj je bilo veliko, odgovorov še več. Razprava se je končala po treh urah.

 

Gašper Tominc