Prvo vprašanje se je nanašalo na dosedanjo vpetost
kandidatov v lokalno okolje. Dr. Benjamin Leskovec je dejal, da je sodeloval
pri dopolnjevanju občinske strategije 2030+, ki je podlaga za spreminjanje
občinskega prostorskega načrta (OPN). Alja Stanko je pojasnila, da je v
preteklosti sodelovala v mladinski organizaciji, kasneje pa jo je pot vodila na
državno raven. Priznala je, da ni bila tako močno dejavna na lokalni ravni, da
pa je nemara sedaj nastopil čas, ko bo. Marjan Geohelli je pojasnil, da je
ustanovni član Art kino mreže in da je oživljal vrhniški kino. Aktivno je
sodeloval v referendumu o pitni vodi in bil, kot je dejal, motor akcije za
sodelovanje javnosti pri občinski strategiji 2030+. Marko Močnik se je po
lastnih besedah vključil v lokalno politiko po požaru v Kemisu. Zadnji mandat
vodi lokalni odbor Levice, sodeloval pa je tudi na referendumu o vodi, obveščal
javnost o domnevnih nepravilnostih občine. Veliko se je posvetil, kot je dejal,
tudi Moji Ljubljanici in ZIC-u. Daniel Cukjati je mladost preživljal kot
dejaven član mladinskih organizacij, leta 2006 je postal občinski svetnik, kjer
si je nabral toliko znanja in izkušenj, da se je leta 2018 odločil za župansko
kandidaturo.
Drugo vprašanje je bilo, kateri problem je po njihovem mnenju v občini najtežje
rešljiv. Alja Stanko je izpostavila okoljsko problematiko, pri čemer pa je
dodala, da občina pri reševanju tega problema ni samostojna, ampak je vpeta v državne
aparate, cilje in strategije. Po njenem bi se bilo treba čimprej lotiti tudi
reševanja prometa. Marjan Geohelli je menil, da je Vrhnika spalno naselje, ki
mu je potrebno vrniti dušo. Zato se zavzema za celovit urbanistični načrt z
jasno vizijo, kako preoblikovati Vrhniko v kraj z dušo. Dejal je še, da bo
župan vseh in ne samo tistih, ki ga bodo volili. Marko Močnik je kot osrednjo
težavo izpostavil promet. Po njegovem bi bilo treba čimprej narediti most čez
Ljubljanico v Sinji Gorici in asfaltirati Tankovsko. Pogreša tudi večje
sodelovanje občine z lokalno civilno družbo. Daniel Cukjati je za največje
ovire označil tiste, ki prihajajo s strani države. Po njegovem so to velika
območja Nature 2000 in včasih nerazumne odločitve zavodov, ki stremijo k
ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Po njegovem so ti zavodi potrebni, a
ne smejo za vsako ceno hromiti lokalni razvoj. Dr. Benjamin Leskovec pa je menil,
da mora občina čimprej v stik z ministri, da se rešijo težave okolja in
prometa. Opozoril je na možnost spremembe OPN, katere bodo dale ljudem možnost
za spremembe in dosego ciljev.
Tretje vprašanje se je glasilo, na kakšen način bi prepričali vrhniške
obrtnike in podjetnike, da ne bi zapuščali Vrhnike. Marjan Geohelli ni bil
optimističen, kot svetal zgled urejene cone pa je navedel cono v Logatcu. Med
drugim bi kot župan dal poudarek bogati kulturni in naravni dediščini občine, s
kateri bi potem zacvetelo tudi gospodarstvo. Marko Močnik bi imel s podjetniki
okrogle mize, na katerih bi izpostavili svoje težave, občina pa bi jih reševala.
Po njegovem je potrebno več zaupanja v občino, da deli posle pošteno. Daniel
Cukjati je dejal, da ima Vrhnika dobro geografsko lego za razvoj podjetništva.
Ima okoli 70 hektarjev površin za obrtne cone, na žalost je večina teh v Naturi
2000, razpoložljiv preostanek pa hromijo maloštevilni lastniki, ki prodajajo parcele
po previsoki ceni. Omenil je še, da je bilo pred časom na Vrhniki 1618 pravnih
subjektov, danes pa jih je 1660, kar pomeni, da ni res, da podjetniki odhajajo.
Dr. Benjamin Leskovec meni, da če bi bili pogoji dobri, ne bi odhajali in da bi
dnevno bilo tudi manj migracije na cestah. Obžaluje, da se do sedaj ni gospodarstvo
bolj vključilo v spremembo prostorskih aktov, da bi si zagotovilo površine za
nemoten razvoj. Alja Stanko se je strinjala, da občina potrebuje industrijske
in obrtne cone, treba pa bi bilo razmisliti tudi o coworking pisarnah, kjer bi
si prostore delili tisti, ki si jih ne morejo privoščiti sami.
Četrto vprašanje se je nanašalo na mladino in njene možnosti preživljanja
prostega časa. Marko Močnik meni, da za mladino ni bilo veliko narejenega. Kot
župan bi stremel k pridobitvi certifikata mladini prijazne občine. Po njegovem
je mladim potrebno dati prostor, saj drugega kot športnega parka nimajo. Daniel
Cukjati meni, da je bilo za mladino veliko postorjenega in ima na voljo veliko
pogramov: od glasbene šole in društev, do počitniških vklopov. Manjko programov
za dijake in študente bi reševal s prenovo Rokodelskega doma, kjer občina že
ureja prostore za mladinska društva. Dr. Benjamin Leskovec meni, da mladi imajo
pogoje za prostočasne dejavnosti, a jih je potrebno tudi pripraviti za trg
dela. Razmišlja o nekakšnem kampusu, kjer bi mladi sobivali s podjetniki ter
tako že v rani mladosti razvijali svoje potenciale. Alja Stanko meni, da mladi
nujno potrebujejo prostor, kjer bodo lahko izražali svojo kreativnost. Marjan
Geohelli je kot izstopajoč projekt mladih izpostavil Cankarjado, kjer pa
pogreša enotna merila in se v luči tega spraševal, zakaj se ne dovoli Cankarjade
tako dolgo v noč, kot se dopusti Noč na Vrhniki.
Predzadnje vprašanje se je dotikalo enakomernega razvoja krajevnih skupnosti.
Daniel Cukjati je menil, da ima občina že dober sistem financiranja krajevnih
skupnosti, saj imajo lastna sredstva s katerimi razpolagajo. Dr. Benjamin Leskovec
je menil, da imajo gasilci zelo dodelan način financiranja in izvajanja nalog, kjer
se ve kdo kaj plača in kaj pije, to pa bi se lahko preneslo tudi na raven
razvoja lokalnih skupnosti. Alja Stanka je potrdila pomen lokalnih skupnosti,
preko katerih se občina približa ljudem in v primeru izvolitve obljubila
sodelovanje na zborih občanov v krajevnih skupnostih. Marjan Geohelli je
obljubil, da se bo vedno udeleževal zborov občanov krajevnih skupnosti in da bodo
njegova vrata zanje vedno odprta. Marko Močnik pa je dejal, da mora župan, ne
glede na »barvo« krajevne skupnosti, z vsemi postopati enako.
V zadnjem vprašanju so se kandidati dotaknili še vprašanja poplavne
ogroženosti. Dr. Benjamin Leskovec je dejal, da je reševanje problematike v
državni pristojnosti, zato se je nujno treba povezati z ministrstvom za okolje
in prostor. Po njegovem so protipoplavni ukrepi nujni, saj se na ta način pridobijo
tudi nove zazidalne površine. Tudi Alja Stanko je menila, da gre za
problematiko, ki se je mora lotiti država, pri čemer je potrebno vztrajno
trkati na vrata pristojnega ministrstva. Marjan Geohelli je menil, da je treba
čimprej ukrepati, pri čemer mora občina tako dolgo vztrajati, da doseže
ureditev razmer. Marku Močniku se zdi nesprejemljivo, da se občina zdrzne šele
ob poplavah. Po njegovem bi bilo treba ukrepati že prej, sploh na območjih,
kjer občina to lahko postori. Daniel Cukjati je dejal, da občina trenutno
novelira protipoplavno študijo in da so že pred poplavami očistili struge
potokov Bela in Hribskega potoka, zato tam ni prihajalo do večjih razlivanj. Občina
je povečala sredstva za čiščenje vodotokov, apeliral pa je tudi, da mejaši
parcel sami počistijo brežine.
V nadaljevanju večera so prišli s svojimi vprašanji na vrsto tudi obiskovalci. Vprašanj
je bilo veliko, odgovorov še več. Razprava se je končala po treh urah.
Gašper Tominc