Upravičeno lahko predvidevamo, da je sv. Martin po takrat edini cestni povezavi iz Sombotela večkrat jezdil skozi naše kraje v Tours v Francijo, kjer je deloval kot duhovnik in škof. Sv. Martin je izhajal iz premožne vojaške družine in je bil skoraj polovico življenja vojak, legionar. Z njegovo vojaško opremo je povezana zgodba o plašču, ki si ga je Martin odsekal in ga dal napol oblečenemu beraču. Po tem usmiljenem dejanju je zapustil vojaške vrste in se odločil za duhovništvo. Med ljudmi je bil izredno priljubljen in ko so v Franciji potekale volitve za škofa, so ljudske množice želele izvoliti njega. V svoji skromnosti, da se to ne bi zgodilo, se je skril v kokošnjak, kjer so ga izdale goske in je le postal škof. Iz tega se je razvila navada, da je za martinovo na mizi pečena gos.

Sv. Martin je v vsej Evropi eden najbolj priljubljenih svetnikov, v Sloveniji mu je posvečenih približno 80 cerkva. Ker je imetje razdajal revežem, pooseblja usmiljenje in dobroto. Zaradi svoje vsestranske vloge je zavetnik vojakov, konjenikov, konj, vinogradnikov, kmetov, gostilničarjev, gosi in drugih domačih živali. V vinorodni Sloveniji je martinovo spoštovan praznik, ki naznanja konec dela na poljih in v vinogradih. Je dan, ko se mošt spremeni v vino. Predsednica TD Irma Blazinšek je vsem zbranim dobronamerno in nekoliko hudomušno namignila: »Naj nas zajame Martinov duh dobrote in nas navdušuje za delo v skupno dobro. Veselimo se danes, saj je kljub vremenskim ujmam naša zemlja bogato rodila. Nazdravimo z mladim vinom, vendar le toliko, da ne bodo konji bolj pametni od gospodarjev!« Ne samo za mlado vino, turistično društvo je za vse priskrbelo tudi toplo malico.

Sonja Jakop

Foto: Dani Landekar