Anton Bezenšek (1854–1915), rojen v Bezenškovem Bukovju, je kot učitelj, slavist, prevajalec, jezikoslovec in ustanovitelj bolgarske stenografije v času narodnega prebujenja  s svojim delom in duhom pomagal graditi bolgarsko državo, ob tem pa ni nikoli pozabil na rodno Slovenijo. Svoja dela je redno objavljal tudi v Sloveniji, čeprav je večino življenja deloval v Sofiji in Plovdivu. V Bolgariji še danes uživa izjemen ugled in ni naključje, da je svoje mesto našel med največjimi imeni bolgarske zgodovine v parku slavnih v Plovdivu. Bolgari počastitvi njegovega spomina namenjajo veliko pozornosti, zlasti ob okroglih obletnicah.

V okviru tokratne obletnice je naš moški pevski zbor pod taktirko Matevža Pušnika odpel dva koncerta. V Plovdivu se je fantom pridružil plovdivski dekliški pevski zbor Evmolpeya, v Sofiji pa je poleg slovenskega zbora občinstvo navdušil mladi virtuoz na harmoniki Mohor Jevšenak, sicer tudi član pevskega zbora. Med številnimi slovenskimi pesmimi so najbolj odmevale in navduševale Oj, Triglav, moj dom, Slovenec sem in Slovenija, od kod lepote tvoje. Pevci so sodelovali tudi na slovesnosti pri kipu našega rojaka v parku carja Simeona, v bolgarskem parlamentu in še kje. Počaščeni smo bili, da je omenjenim dogodkom prisostvovala tudi veleposlanica Republike Slovenije v Bolgariji Nataša Bergelj, ki je z izbranimi besedami nagovorila občinstvo in dodala, da »smo kot država premalo naredili za to, da bi Bezenškovo ime nedvoumno povezali z njegovimi slovenskimi koreninami. Čas je, da Bezenšek v zavest Slovencev, Bolgarov in druge mednarodne javnosti še bolj zasije v vsej svoji slovenski identiteti. Ta slovesnost ni le obujanje spomina na enega izmed velikih mož preteklosti, ampak tudi simbol trdnega prijateljstva med našima narodoma«. Plod njenih prizadevanj  je tudi obnovljeni Bezenškov kip v Plovdivu, ki ga je lani obiskala predsednica države Nataša Pirc Musar.

Izvrstno so se izkazali tudi naši gostitelji, s katerimi smo v preteklih dveh desetletjih stkali prave prijateljske vezi. Pripravili so nam pester program, večinoma v povezavi z Bezenškom. Ogledali smo si razstavo njegovih del v narodni knjižnici v Plovdivu, »stopili« smo v bolgarski parlament, kjer je bil »Bukovski Tonče« uradni stenograf, popeljali so nas v Narodno galerijo v Sofiji, nekaj pa smo imeli tudi časa za individualne aktivnosti. Piko na i je gostovanju dalo prijateljsko druženje s člani Bolgarskih stenografov, pri čemer ni manjkalo izrazov veselja, pesmi, dobre volje in vsega, kar spada zraven.

Vmesni cilj petdnevnega potovanja pa je bil v Nišu, kjer smo se na pobudo našega vodiča in prijatelja Milana Brecla srečali s predstavniki Slovenske kulturne skupnosti France Prešeren Niš. Pogovarjali smo se o možnostih prihodnjega sodelovanja s Slovenci, živečimi na območju tega velikega srbskega mesta.

V društvu smo veseli, da smo uspešno izpeljali še en velikopotezni projekt. Za organizacijo in izvedbo tega gostovanja je bilo potrebno veliko ljudi, njihovega časa, znanja in pripravljenosti za delo, tako na strani gostujočih kot na strani gostitelja. Za vse videno in doživeto smo udeleženci gostovanja  vsem zaslužnim iskreno hvaležni.

Tekst:  Sonja Jakop, foto: Dolfi Jakop