V Kozju is lahko gledate številne kulturne in naravne znamenitosti, najbolj zanimive smo za vas zbrali spodaj: 

KROFLNOV MLIN – PRIDIH ČASA, KO SE JE TU MLELO ŽITO

Ob izteku Bistrega grabna stoji Kroflnova domačija z dvema poslopjema, hišo z nekdanjim mlinom in gospodarskim poslopjem, stisnjena na ozko polico med potokom in skoraj previsno steno strmega hriba Kozjeka. Nekoč je bila dom mlinarja, kleparja – špenglerja, mizarja in delavca v bližnjem industrijskem obratu. Do prve polovice 19. stoletja je tu stala še žaga. Domačija je bila obnovljena med leti 1998 in 2000. V nekdanjem stanovanjskem delu je sedaj na ogled stalna muzejska zbirka.

ŠOLA MOJE MAME

V samem središču kraja, v starodavnem trgu Kozje, je kozjanski rojak Marjan Marinšek uredil muzejsko učilnico iz časov Kraljevine Jugoslavije. Razstavljena so tudi originalna šolska vrata stare šole, ki je v Kozjem delovala od leta 1882 do 1966 ter celoten razred z lesenimi klopmi in šolsko tablo. Prav tako je razstavljen pregled slovenskih prvih čitank iz 19. in 20. stoletja, kamnite tablice s kamenčki, raznovrstne lesene peresnice, stare šolske torbice, stoječe in namizno računalo, globus … Možen je tudi ogled predstave »Pouk po starem«, v sodelovanju z Osnovno šolo Kozje.

STARI ZAPORI – POGLED V PRETEKLOST

V Kozjem je na ogled tudi zapor nekdanjega Okrajnega sodišča Kozje. Zapor ima pet celic, razstava pa zajema štiri celične prostore. V prvi celici gre za prikaz kozjanskega sodišča. V naslednjem prostoru so razstavljene pisarniške ostaline celo desetletje trajajočega zavzemanja za obnovo okrajnega sodišča v Kozjem. V tretjem prostoru je nameščeno raznovrstno gradivo iz dejavnosti sodnijske in notarske pisarne, zadnji razstavni prostor naj bi bil takšen, kakršne so bile zaporniške celice v času delovanja njihove namembnosti.

TRG KOZJE

Naselje Kozje se omenja že leta 1016 kot dvor s 30 kmetijami. Nastalo je ob cesti Kunšperk - Pilštanj kot sejemsko naselje. Kraj ni bil nikdar utrjen, zaradi česar je trpel ob turških vpadih, močneje ga je prizadela tudi epidemija kuge. Kozje je ponovno zaživelo proti sredini 19. stoletja. Postalo je sedež sodnega in davčnega okraja, dekanije. Po vojni je bilo Kozje nekaj časa sedež občine in okraja, leta 1958 se je vključilo v šmarsko občino. V starem trškem jedru je veliko arhitekturne dediščine, tako stanovanjskih, kot gospodarskih objektov ter cerkev sv. Eme in župnijska Marijina cerkev.

BISTER GRABEN

Če krenemo iz trga Kozje mimo cerkve Marijinega vnebovzetja, Kroflnovega mlina in opuščene apnenice, se znajdemo v ozki dolini Bister graben, ki jo je vrezal istoimenski potok. Ljubitelji rastlin in živali bodo tu našli marsikaj zanimivega. Od tu se lahko povzpnemo na razvaline gradu Kozje, na Vilno peč – skalni spodmol pod vrhom Brediča ali pa po pobočju Vetrnika, kjer nas bo sprejel Žličar, skalni pastir, ki v strmem pobočju dolbe žlice.