Iz »Izjave za javnost programa ZORA« in »DP ZORA v slikah in številkah«:
• Svetovna zdravstvena organizacija je v času lansiranja globalne strategije za eliminacijo raka materničnega vratu med vsemi evropskimi državami prepoznala prav Slovenijo kot primer dobre prakse pri obvladovanju bremena raka materničnega vratu z organiziranim presejanjem: Turning the tide: Slovenia’s success story of fighting cervical cancer Na spletni strani programa ZORA je dostopno foto poročilo lansiranja strategije za eliminacijo raka materničnega vratu v Sloveniji. • Zaradi zaustavitve presajanja v spomladanskem valu epidemije se je prvič v 15 letih delovanja progama ZORA 3-letna pregledanost zmanjšala po ciljno vrednost 70 %. Zaradi večjega obsega dela ginekologov čez poletje in dobrega odziva žensk je konec septembra 2020 pregledanost ponovno dosegla 70 %.
• Zaradi okrnjenega delovanja programa ZORA smo do konca septembra v letu 2020, v primerjavi s 3-letnim povprečjem, odkrili za 19 % manj predrakavih sprememb visoke stopnje pri ženskah starih 30–39 let. To je zelo zaskrbljujoče, saj se vrh raka materničnega vratu v nepresejani populaciji pojavlja med 40–49 letom starosti, v kolikor pri mlajših ženskah pravočasno ne odkrivamo in zdravimo predrakavih sprememb. V starostni skupini 30–39 let odkrijemo kar okrog tretjino predrakavih sprememb visoke stopnje
Dr. Urška Ivanuš, vodja Državnega programa ZORA in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, poziva:
• Ženske, da tudi v času pandemije COVID-19 celostno skrbijo svoje zdravje, upoštevajo 12 priporočil proti raku, se redno udeležujejo presejalnih pregledov pri ginekologu, se odločijo za cepljenje otrok proti HPV. • Mlade ženske v starosti 30−39 let, da kljub spremembam v vsakdanjem življenju, kot sta na primer delo, vrtec in šola od doma, naj ne pozabijo na lastno zdravje, saj je njihovo zdravje pomembno za njih in za vse, ki jih imajo rade. V tej starostni skupini smo v programu ZORA času pandemije odkrili za 19 % manj predrakavih sprememb materničnega vratu, ki bodo lahko, neodkrite in nezdravljene, napredovale v raka materničnega vratu.
• Vse prebivalce, da se cepijo proti COVID-19, saj bodo s tem pripomogli k polnemu delovanje programa ZORA prav v vseh predelih Slovenije in omogočili čim prejšnjo eliminacijo RMV v Sloveniji
· V Sloveniji je na voljo varno in učinkovito cepivo proti HPV
· Maja 2019 je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil predlog širitve Nacionalnega programa cepljenja s cepljenjem dečkov proti okužbam s HPV, ki je bil poslan Zdravstvenemu svetu. Ko bo Zdravstveni svet predlog uradno potrdil in bodo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotovljena finančna sredstva, bo tudi za dečke na voljo cepljenje proti HPV na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.
· Za cepljenje proti HPV v Sloveniji uporabljamo 9-valentno cepivo, ki nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter pred dvema nizkorizičnima genotipoma, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Cepivo je namenjeno tudi preprečevanju nekaterih drugih predrakavih in rakavih sprememb anogenitalnega področja, ki ga povzročajo visokorizični genotipi HPV.
· Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki. Za zaščito oseb, mlajših od 15 let, sta dovolj dva odmerka cepiva, za starejše od 15 let pa so potrebni trije odmerki. Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita še bistveno daljša. Zaenkrat velja, da poživitveni odmerki niso potrebni.
· Cepiva proti HPV so varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu. Globalni svetovalni odbor za varnost cepiv pri Svetovni zdravstveni organizaciji, ki redno pregleduje podatke o spremljanju neželenih učinkov po uvedbi cepljenja proti HPV v rutinske programe, zaenkrat ni ugotovil nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje proti HPV in zaključuje, da so cepiva proti okužbam s HPV izjemno varna. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju proti HPV, so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o lokalnih reakcijah na mestu cepljenja (bolečina, rdečina, oteklina) in zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Resnejši neželeni učinki so zelo redki.
· V Sloveniji se podatki o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo na NIJZ v Registru neželenih učinkov po cepljenju, v katerega so dolžni poročati vsi zdravniki, ki ugotovijo neželene učinke. V obdobju 2009 do 2019 je bilo v Sloveniji razdeljenih več kot 160.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem obdobju smo v Register prejeli 187 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV, med katerimi so bili najpogosteje poročani bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura, slabost, glavobol, utrujenost in omedlevica. Resnih neželenih učinkov, kot so npr. anafilaktična reakcija, šok itd., pa do sedaj nismo zabeležili. Vsi neželeni učinki so izzveneli v nekaj dneh brez posledic.
· Pandemija covid-19 ni vplivala na precepljenost proti okužbam s HPV v Sloveniji
Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ: »V šolskem letu 2018/19 smo v Sloveniji zabeležili velik uspeh v povečanju precepljenosti proti HPV, saj se je precepljenost šestošolk glede na prejšnje šolsko leto povečala za okoli 10 % in je znašala 59,3 %. V šolskem letu 2019/20, ko so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi izrednih razmer v številnih državah po svetu zaznali upad izvajanja cepljenja v času pandemije covid-19, smo v Sloveniji zabeležili 58,5% precepljenost šestošolk proti HPV, kar v razmerah, v katerih se trenutno nahajamo, štejemo kot uspeh.« Šinkovčeva je še dodala: »Izredno pomembno je, da redna cepljenja, ki se izvajajo po programu cepljenja, potekajo čim bolj nemoteno tudi v pandemiji covid-19, saj na račun ene bolezni ne smemo ogrožati drugih področji zdravja populacije.«
Zahvaljujemo se vam za vsak prispevek.
S prijaznimi pozdravi,
Tatjana Škornik Tovornik, koordinatorka projektov v Društvu za boj proti raku regije Celje
