Mnogoštevilna množica je na začetku februarja 2017 s hvaležnostjo pospremila k zadnjemu počitku svojo sorodnico, prijateljico, nekdanjo učiteljico, službeno in društveno sodelavko ter sokrajanko Štefko Iršič. Bolezen je izčrpala njeno telo in upanja poln boj se je razblinil v nič. Kljub vrzeli, ki je zazijala z njenim odhodom, je njena zapuščina neprecenljiva. Ne samo, da se je kot mama razdajala svojim otrokom in vnukom, s svojim delom je pomembno zaznamovala tudi kraj.

Na Osnovni šoli Frankolovo, ki jo je kot šolarka tudi sama obiskovala, je vso svojo poklicno pot polnila glave mladim. Njeni so bili zgodovina, zemljepis, gospodinjstvo, tudi glasbena vzgoja. Ogromno truda in časa je vložila v raziskovalne naloge, večinoma z lokalno vsebino. Pod njenim mentorstvom so šolarji zelo uspešno raziskali frankolovske kozolce, kapelice, mline, kmečke hiše, praznovanja … S tem in s turistično vzgojo je na mlajši rod prenašala svojo ljubezen do domačega kraja in kulturne dediščine. Kot učiteljica domačinka je imela to prednost, da je kraj in dogajanje v njem dobro poznala. Tudi poznavanje okoliščin, v katerih so njeni učenci živeli, ji je koristilo pri učno-vzgojnem delu.

Poleg zavzemanja na pedagoškem področju se je na različne načine vključevala v delo krajevne skupnosti in bila članica več društev v kraju. V 90 letih je kot predsednica Turističnega društva Frankolovo skupaj z ekipo sodelavcev uvedla novosti v programu društva, z namenom razvoja krajevnega turizma in večje prepoznavnosti kraja. Idej in volje za njihovo uresničitev ji ni manjkalo. V njeni glavi so se porodili novoletni in velikonočni pohodi, kramarski in cvetlični sejmi. Večina teh je dobila značaj tradicionalnosti in jih njeni nasledniki redno organizirajo vsako leto.

Vedno je bila pripravljena zavihati rokave in samoiniciativno poprijeti za delo. Svojo knjigo življenja je popisala še z mnogimi dejanji, zaradi katerih je danes življenje na Frankolovem bogatejše. Ni prakticirala »jamranja«, da nima časa, da jo muči bolezen. Znala pa je poslušati in tolažljivo reči: »Saj bo!«

Spoštovana gospa Štefka, HVALA za vse sledi vašega poklicnega in ljubiteljskega udejstvovanja in za privilegij, da smo sokrajani smeli sprejemati vaše učne ure za življenje in se mogli od vas marsičesa naučiti.

Sonja Jakop

Zahvala Štefkine družine
Ob boleči izgubi drage mame in babice Štefke Iršič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, njenim prijateljem in znancem, ki so ji v času bolezni stali ob strani, jo tolažili, spodbujali s pozitivnimi željami … Iskrena hvala patru Branku, prijateljici Janji za čudovit govor in prijateljici Mileni, ki je poskrbela za cvetje, ter cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru s Frankolovega. Hvala njenim bivšim sodelavcem, sošolcem, učencem ter vsem krajanom in občanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih.

Žalujoča sin Jani in hči Mihaela z družinama