Sedanji vodja vokalne skupine In spiritu, prof. David Preložnik, o praznovanju 10-letnice: »Jubileja nismo zastavili preveč na široko, želeli pa smo ga obarvati z vsemi dogodki v tem letu. Uvod vanj je bil že festival In spiritu canticum (v duhu pesmi) v februarju. Po kakovosti je bil to eden boljših festivalov, uspelo nam ga je razširiti celo na večdnevno dogajanje. Veseli smo tudi, da se je takrat vabilu odzvala Slovenska filharmonija. Vrhunec praznovanja je predstavljal jubilejni koncert v letošnjem maju. Zamislili smo si ga kot nekakšen presek celotnega delovanja. Premierno smo izvedli tudi lastno skladbo Želja, ki jo je na besedilo Ferija Lainščka napisal Andrej Makor, v svetovnem merilu zelo poslušan in izvedljiv skladatelj. Pesem nosi podnaslov Ljubim daljave in upam, in to je naš slogan ob 10-letnici.«
Prvi vodja skupine in avtor nepozabnih priredb
»Posebej v prvih letih po ustanovitvi so za mladimi pevci stali določeni ljudje, ki so fantom dajali veliko podporo. Med mnogimi je treba poudariti takratnega vojniškega župana Bena Podergajsa, v prvi vrsti človeka z ogromno zanosa in navdušenja, ki je tudi zaradi svoje takratne funkcije v širšem merilu pripomogel k prepoznavnosti vokalne skupine. Sam vodim skupino zadnjih pet let, pred menoj je bila za leto dni v tej vlogi moja žena Bernarda, pevske temelje in rdečo nit skupine pa je začrtal že prvi vodja Tomaž Marčič. Napisal je mnogo nepozabnih priredb, ki vedno znova navdušujejo tako nas pevce kot poslušalce. Nekatere smo vključili v jubilejni program in jih poleg sveže naštudiranega materiala izvedli skupaj z gosti, godalnim kvartetom Glasbene šole Risto Savin Žalec, Jazz triom iz Ljubljane in ansamblom Kerlci, ki so prišli z gorenjskega konca,« je povedal Preložnik.
Gonilna sila
Fantje so si enotni, da je njihov sedanji šef gonilna sila skupine v več ozirih. Je neutrudljiv organizator dogodkov, pronicljiv vir idej in resno zavzet po strokovni plati. In da ga imajo preprosto radi. Najpreprostejša ljudska pesem mu je enako ljuba kot zahtevna dela zvenečih imen. Pred vse postavlja prijateljstvo in čut za človeka. David pa pojasni, da ni bistvo v tem, da si všečen, ampak da te sprejmejo takšnega, kot si.
Dosežki in ambicije
Inspiritujevci, vajeni domačih in tujih, malih in velikih odrov, so nanizali že veliko zlatih in drugače bleščečih priznanj, večino so osvojili v prejšnji zasedbi. V današnjem sestavu skupina deluje od leta 2015, trije od njih pa vztrajajo od ustanovitve dalje. Pri mladih sestavih so namreč menjave pevcev skoraj pravilo in tudi tukaj je bilo tako. Preložnik pravi, da je ta zasedba nekoliko drugače usmerjena. Nimajo želje po tekmovanjih in udeležbah na festivalih, ker so s tem osredotočeni na le nekaj skladb v sezoni. Pevsko kilometrino želijo pridobivati na slovenskih ljudskih pesmih in njihovih priredbah in s tem predstaviti kulturno dediščino na bolj kakovosten način. Ob tem njihov vodja poudarja: »Skupina je ljubiteljsko obarvana, največja nagrada in naš skupni ponos je zadovoljno občinstvo. Do rezultata pridemo, če smo skupaj pravi ljudje, ki sprejemamo raznolikost drug drugega in tako se lahko 'izdelamo' v dobre pevce. Moramo se zavedati svojih zmogljivosti, skupina se mora najti, predvsem pa moramo imeti usklajene cilje. Vse to ni vedno preprosto. Vsak si mora vzeti čas, to je način življenja, pri čemer je ključna tudi podpora družine. Z našim repertoarjem se vračamo h koreninam slovenske glasbene dediščine in veseli nas, da lahko s svojimi dogodki prispevamo k ohranjanju tega narodovega blagra. Prav zato nameravamo tudi v prihodnje nadaljevati v teh okvirjih.«
Humanitarno delovanje
Tudi to je del poslanstva In spirita. Trikraljevsko koledovanje je prav gotovo ena takih akcij, pri čemer manjši del zbranih prispevkov namenijo za delovanje skupine, drugi, večji kos, pa podarjajo v humanitarne namene. Letos so npr. vsem trem krajevnim Karitasom v občini Vojnik darovali za pomoč družinam v stiski. Nasploh se radi odzovejo vabilom na različne humanitarne prireditve. Poudarjajo, da niso komercialno usmerjeni, na družbenih omrežjih so prisotni le zato, da širša javnost ve, da obstajajo.
Zborovskemu petju so časi čedalje manj naklonjeni
»Vedno se sprašujem, koliko je v nas Slovencih še občutka slovenstva. Prihajajo časi, ko se bo treba tudi na kulturni ravni za to boriti. Razvoj kulturne dejavnosti je ob druženju pevcev tudi eden primarnih pomenov. Pevska pripadnost se po območjih zelo razlikuje. V vojniški občini je stanje pohvalno, v Celju in drugih večjih mestih je že težje. Ne vem, koliko se ljudje tega zavedajo. In spiritu smo le eni izmed tolikih delujočih pevskih sestavov v občini, kar ni samoumevno. Namen ni, da bi se hoteli eni postavljati nad druge, ampak je pomembno povezovanje in sodelovanje. Čuti se, da tukaj drži slednje,« je mnenja Preložnik.
Tekst: Sonja Jakop
Foto: Veni Ferant
