Primarni namen obiska je bilo delo z reševalnimi psi pod budnim očesom inštruktorja IRO organizacije (International Rescue Organization). Tjakaj na Tirolsko sem odpotovala kot odgovor na dolga prigovarjanja o sodelovanju z avstrijskimi kolegi. In glede na to, da je bilo naše prvo srečanje na Češkem izredno pozitivno in da so si in si še želijo sodelovanja z inštruktorico reševalnih psov slovenskih korenin, sem kmalu klonila pod vsemi prošnjami in prigovarjanjem ter se le udeležila skupnih vaj pod njihovim okriljem na njihovem terenu.

Avstrijski IRO inštruktorji imajo drugačne vrste izkušenj, znanje si delijo in nadgrajujejo z rednim izobraževanjem, in prav zato je bil v skupini tudi pripadnik inštruktorjev IRO organizacije. Ime mu je Rene. Odlikuje ga izredna potrpežljivost. Predvsem je potrpežljiv pri deljenju mnenj, pojasnjevanju in prikazu različnih metod vodnikom psov, ki sebe in svoje štirinožce šele pripravljajo na velike preizkušnje, za katere si najbrž vsak želi, da bi bile čim bolj milostne. Paradoks, kaj?

Za razvoj efektivnih metod šolanja psov bi sicer ne potrebovali ravno enormnih vsot, pa vendar brez njih ne gre. Predvsem pa gre izpostaviti to, da brez ustreznih idej, znanj in izobraževanj to niti nima smisla. In prav na tem mestu se želim zahvaliti Občini Vojnik za posluh in omogočen trening z reševalnim psom na visokem nivoju. In kaj je še pomembno? Vodnik brez sočutja in občutka za živali, naravo in okolico okrog njega samega še ni adut v reševalnem teamu vodnik - pes, temveč je lahko zavora, ki ne zavira le svojega psa, ampak tudi vse elemente, ki vplivajo na vrhunski rezultat iskanja pogrešanih oseb v vseh območjih v resničnih akcijah, preizkušnjah in vajah.

Časi so takšni, kakršni so. Kdaj in kdaj niso ravno rožnati. Tudi sedaj se povsod ne cedita med in mleko. Pa vendar še enkrat hvala Občini Vojnik za posluh in pomoč pri realizaciji vrhunskega treninga na Tirolskem.

Valentina Kolman