Projekt obnove je velik iz dveh razlogov. Prvič, šlo je za obnovo 610 let starega kulturno-zgodovinskega spomenika, pri čemer ni prišla v poštev varianta kvalitetno – čim ceneje, temveč ohranitev prvotne podobe – občutno dražja izvedba. Drugič, malho, ki je bila težka slabih 100.000 evrov, je v teh kriznih letih moralo napolniti le 300 faranov (kolikor jih šteje fara) s svojimi prostovoljnimi prispevki. Velik doprinos k temu je pomenil tudi izkupiček od prodaje lesa iz cerkvene hoste in številni botri s svojimi donacijami. Ker so v kraju istočasno urejali tudi nujno potrebno mrliško vežico, ki jo financira Občina Vojnik, se je celoten projekt ustavil pri skoraj 140.000 evrih.

Črešnjičani so pred 5 leti zamenjali streho na »farovžu«. Ker so z denarci ravnali kot vestni gospodarji, jih je še nekaj ostalo v blagajni. Ker pa je takrat začela puščati streha na cerkvi, so nadaljevali z zbiranjem in varčevanjem denarja z namenom, da bi lahko obnovili streho, sprva le na obeh stranskih kapelah. Ko je lani kot dar iz neba logar odkazal nujen posek lesa, so zaradi nepričakovanega prihodka dali v plan kar celotno streho. Denarja za kompletno zamenjavo kamnite kritine pa je bilo občutno premalo, saj je Zavod za spomeniško varstvo predlog pokritja z bobrovcem dvakrat zavrnil in vztrajal pri kamniti strehi, ki je ekstremno draga. Pri pogajanjih s »spomeničarji« so končno našli salomonsko rešitev – obe stranski kapeli sta dobili kamnito streho, ladjo pa so pokrili s sivim bobrovcem, s tem da je ostrešje že ustrezno pripravljeno za kamnito kritino v bližnji ali daljni prihodnosti. Zdrava kmečka logika - »Če ima dec nov klobuk, mora imeti tudi novo suknjo« - jim je dala novega zagona in so obnovili še fasado na pročelju cerkve. Ker pa je bila tudi na sosednji stavbi slaba streha in neugledna fasada, so se uspešno lotili še te obnovo.

Tako je bila nedeljska slovesnost tudi priložnost za zahvalo faranom, mojstrom in botrom, skratka vsem, ki so k obnovi prispevali kakršenkoli delež. Posebno  zahvalo je p. Cestnik, ki je vodil celotno obnovo, namenil podjetju MIRNIK TRADE, d. o. o., iz Celja, ki je vsa dela opravilo kvalitetno in cenovno ugodno; Občini Vojnik in županu Benu Podergajsu - občina je namreč poleg same ureditve vežice v Marijinem domu sofinancirala tudi fasado na tem objektu - ter domačinu Gustiju KRAČUNU, ki je v vse faze obnove vložil ogromno časa, truda in nemalo traktorskih ur.

Zagotovo bo leto 2012 v črešnjiško kroniko zapisano z zlatimi črkami, saj je obnovitev kamnite strehe v primerjavi s standardnimi kritinami zahtevnejši, predvsem pa veliko dražji projekt. Če se je včasih tu in tam malce zapletlo, je bilo ob zaključku zadovoljstvo nad opravljenim več kot upravičeno, veselje pa so dodatno okrepili župljani z domačimi dobrotami in rujno kapljico.    

                                                                                                                             Sonja Jakop