Začetki so vedno težki

Kljub vloženim naporom občine se država ni odločila za sovlaganje, začetek gradnje se je odmikal. Takrat je v zgodbo vstopil Dragan Žohar, čigar podjetje se je ukvarjalo z investicijskimi posli v Rusiji. Z županom ga je povezal skupni prijatelj Boris Pikl: »Opomnil me je na prehiter tempo v tujini in spomnil, da je tudi doma veliko dela. Usmeril me je k županu, ki je imel veliko projektov, investitorjev pa ne. Nekaj informacij o velikih pritiskih na domove za ostarele sem imel iz medijev, drugih bližnjih izkušenj s tem področjem pa ne. Potreba je bila velika, družbena klima je obetala podporo dejavnosti.« Mapo z idejnim projektom in predinvesticijsko študijo so v podjetju pregledali in s pomočjo informacij, pridobljenih iz sosednjih domov, ugotovili, da je za ekonomično poslovanje potrebna ustrezna kapaciteta doma in zato večji objekt. Tako je Špes podaril še 3000 kvadratnih metrov zemlje. Vstop zasebnega investitorja je bil povezan tudi s prenosom doniranega zemljišča na njegovo podjetje, za kar je bil potreben sklep občinskega sveta. Donator je želel tudi spoznati Žoharja. Ta je Špesa na prvem srečanju prepričal in sodelovanje je steklo. Podergajsu in Žoharju je v veliko zadovoljstvo, da je Franci Špes svoja zadnja leta preživel v domu in je bil tam tudi izredno zadovoljen. 

Zgodba, ki še danes pozitivno vpliva na okolico

Po uspešno pridobljeni koncesiji za opravljanje socialnovarstvene dejavnosti je bila odprta tudi pot do bančnih kreditov in leta 2000 so se začela gradbena dela. Med gradnjo je prišlo še do nekaj sprememb. Tako je v vrhnji etaži dobil prostore dializni center, ki je edini tak v državi. Je velika pridobitev za dializne bolnike, ki bivajo v domu in jim je tako prihranjena vožnja. Gradnja in opremljanje sta bila končana v začetku leta 2003, maja so že sprejeli prve stanovalce. Za okolico je dom prinesel veliko dobrega, predvsem spodbudnih je bilo skoraj 100 novih zaposlitev. Zaposlovali so tudi drugače nezaposljive osebe. Ves čas se je utrjevala povezava med domom in lokalno skupnostjo, kulturnimi dejavnostmi, ki v Domu najdejo mesto za predstavitev. »Vedno smo se trudili, da smo po najboljših močeh te dejavnosti tudi podprli,« je povedal Žohar, ki je kasneje postal direktor doma. Poudaril je še uspešno sobivanje z vrtcem. Dom je bil tudi eden prvih pri uvajanju digitalizacije. Sobe so opremili z napravami za vpisovanje opravljenega dela, kar je bistveno izboljšalo pregled. Ves čas so posodabljali opremo, kot so bolniške postelje. Oktobra 2019 je lastništvo doma in družbe HemoDial prevzelo avstrijsko podjetje SeneCura, ki dejavnost vodi naprej in omogoča lepo jesen življenja. Nova direktorica je postala mag. Nina Mažgon. Kot je zapisala Estera Štante, so se ob praznovanju 20. obletnice zahvalili sodelavcem in sodelavkam, 12 med njimi jih tam dela že od samega začetka. Podelili so priznanje stanovalcu Silvestru Koširju, ki je v domu že od maja 2003. Štantetova je izpostavila tudi besede stanovalke Marjete Zajec, ki povedala, da je v Špesovem domu postavila sebe na prvo mesto in da uživa v vsaki stvari, ki jo naredi, vidi in sliši.

Tekst: Klara Poergajs

Foto: Elči Gregorc, Lea Sreš