Gospa Mihaela M. Tihelj, poznamo Vas kot slikarko in pesnico iz Vipave, sedaj pa ste nas prijetno presenetili še s svojim drugim romanom, prvi je namreč izšel že leta 2016! Za Vas imam nekaj vprašanj o najnovejši knjigi ter o Vašem dosedanjem ustvarjanju.

Kako je nastalo Diamantno jutro?

Roman se je kar sam ponudil, da ga zapišem, v času, ko smo bili izolirani. Tako sem bila vseskozi nekje drugje, povezana z liki, ki so v romanu, in seveda v fantaziji. Potovanje v domišljijski svet je bilo tako močno, da sem vzela zvezek in začela pisati. Vse sem si ročno zapisovala. V mislih sem si naredila koncept, ga še razširjala in dopolnjevala, potem pa je šlo kar samo. Porabila sem precej kemičnih svinčnikov in zvezkov, saj se najraje poslužujem tradicionalnih metod zapisovanja. Misli so se mi prepletale z močnim navdihom, zato je v romanu zaslediti mnogo posebne jezikovne tvarine, ki daje romanu poetičnost, kljub kriminalni vsebini (razmišljanje glavmega lika je pogosto zapisano v verzih – kakor poezija v prozi).

Povejte nam nekaj malega o zgodbi Vašega novega romana.

Mlada slikarka Malina se na ljubljanskem bolšjaku zaplete s Francozom, ki je pravkar kupil Fabergejevo jajce, nekdaj prestižno darilo ruske carjeve družine. Ali je razkošni predmet ponaredek ali pa je morda originalna draguljarska mojstovina … Malino popeljejo kasnejši dogodki v Ljubljani še v Novo Gorico, Sečovlje, na Dunaj in v Vipavsko dolino. Kako so povezani dogodki z njeno sestro, s trgovino z orožjem in s prijateljem slikarjem iz Bosne …

Že skorajda shrhljiva pripoved nam ponudi razmislek o možnosti vstopa v kartelsko združbo kjerkoli in kadarkoli, ne da bi se tega sploh zavedali …

Skozi celotno vsebino romana zanihuje dramatičnost pripovedi in v navidezno vsakdanjih dogodkih vzbudi nezaupanje celo do svojih bližnjih. Saj tudi Malinine risbe konj nekaj skrivajo …

Kako bi se nam opisali s tremi besedami?

Vesela, ustvarjalna, malo čudna … (smeh)

V katerih žanrih najraje ustvarjate?

Rada prepletam psihološki, ljubezenski in kriminalni žanr v povezavi z umetnostjo.

Kaj je inspiriralo Vaš novi roman, zgodbo in like v le-tem?

En čisto majhen dogodek. Resnično bi skoraj padla skozi preperelo desko ob raziskovanju ruševin stare graščine in iz strahu, kaj bi bilo, če bi … sva s sestro potem napletali izmišljarije in jih tudi pozabili za mnogo let. Na ljubljanskem boljšjaku pa sem se jih spomnila ter jih nekako povezala s prvim romanom Smaragdni večer.

Je zgodba resnična ali izmišljena?

Izmišljena v celoti!

So opisani liki resnični ali izmišljeni?

Za osnovo sem vzela nekaj resničnih oseb in jih literarno preoblikovala, jim pripisala nove lastnosti, tudi samopojavnost. V času izoliranosti so mi nudili psihično in čustveno oporo, četudi sem te like na novo ustvarila jaz (smeh). Dodala sem jim tisto, kar sem nekdaj od resničnih oseb pričakovala. Domišljija pač naredi svoje.

Na podlagi česa se spomnite potencialnih zgodb za svoje pisanje?

Prav iz vsakdanjih dogodkov, preteklih, pa tistih, ki se mi zdijo zanimivi in jim potem dodam nove razsežnosti. Bolšjaki v stari Ljubljani in Piranu so mi bili velik navdih, pa starinarnice in zlatarne. Veliko dogodkov se pripeti, le dojeti jih je treba in se veseliti ob novih izkušnjah, kakršne pač že so.

Kaj dela Vaš roman poseben/drugačnega od ostalih?

Nenavadni dogodki postanejo vsakdanji in obratno ter slog pisanja z moduliranjem našega slovenskega jezika, tako čudovito lepega in izjemno bogatega.

Zakaj bi si ga morali prebrati?

Menim, da prav zaradi jezika samega, bogastva besed in prepletanja s poezijo, kamor lahko vnašam elemente poetičnega jezika.

Od kje Vam tako bogato besedišče?

Doma so nas, otroke, starši spodbujali k branju vsakršne literature iz domače knjižne police in knjižničnih knjig. Besedni zaklad si pridobimo prav z branjem ter govornim in pisnim obnavljanjem prebrane vsebine. Prvo knjigo za odrasle sem prebrala v 2. razredu osnovne šole, saj me pravljice in ostala otroška literatura nikakor niso zanimale.

Imate kakšen nasvet mladini za dosego tako bogatega besedišča kot ga imate sami?

Brati – pisati – brati – pisati …

In razmišljati …

In opazovati …

In še več brati vseh vrst literatur!

In ne čakati na svetovno slavo,

na nagrade,

na priznanja,

                              ampak na kritiko.

S kakšnimi motivi se v njem srečamo?

Mlada slikarka, naivnost, srečanje s Francozem, kriminal, ljubezen, močna sestrska povezava, navidezna umirjena vsakdanjost, srhljivost in napetost, kartelska družba, poetičnost jezika, dramatičnost, nezaupanje do bližnjih, umetnost, risbe konj, skrivnostnost, prikrivanje …

Kam je zgodba postavljena?

Želela sem nekoliko v ospredje postaviti vipavske kraje, četudi jih nisem povsem definirala, saj bi še kdo mislil, da so dogodki resnični. Vipava je čudovit kraj z gradovi, izviri reke Vipave in mistično svetlobo v nočeh dolge lune (smeh).

Tudi Ljubljana, ki jo omenjam, ima svojo čarnost, posebno stari del ob Ljubljanici. Pa tudi Dunaj, soline v Sečovljah … vsi ti kraji so mi tudi velik slikarski navdih.

Kateri starostni skupini bi roman najbolj priporočili?

Ne vem, vsak si izbere literaturo, ki mu je blizu. Prvi roman Smaragdni večer so nekateri bralci označili tudi za mladinski roman.

Imate morda najljubšega pisatelja/pisateljico, ki Vam služi kot idol pri ustvarjanju?

Veliko jih je, domačih in tujih. Pri nekaterih mi je všeč vsebinsko podajanje, pri drugih slog. Ivan Cankar, Drago Jančar, Feri Lainšček, Sarival Sosič, Miha Mazzini, Mirt Komel … Pri izbranih najdem nekaj posebnega, vendar ne v vsaki knjigi. Navdušujejo me pisci tujih kultur – židovski, arabski, ruski, bosanski.

Kakšen namen imate pri pisanju/kaj želite, da bralec od romana prevzame?

Predvsem pokazati izjemnost našega maternega jezika slovenščine. Bogastvo besed, raznolikost, moduliranje … Vse lahko zapišemo, kakor bi z mnogo barvami slikali … In seveda imeti je treba ogromen besedni zaklad.

Kakšna slogovna sredstva najpogosteje uporabljate pri pisanju?

Najraje pišem v prvi osebi, saj mi služi kot odlično sredstvo za razmišljanje. Ubesedujem ga v prozni obliki, ki jo prepletam tudi z svojimi verzi.

Kaj po vašem mnenju najbolj pritegne bralca k prebiranju Vaših del?

Morda dinamičnost dogajanja, nepredvidljivi obrati, s katerimi se spojimo v svoji domišljiji in se ne čutimo kot nemi opazovalci, bralci.

Naštejte nekaj naslovov svojih literarnih del.

Romana Smaragdni večer in Diamantno jutro, zbirke poezije Svetlobni biser, V dlani sonca, Naivne sledi v zeleni in Meditacija v Emoni.

Vsi našteti naslovi literarnih del so izšli pri različnih slovenskih založbah in jih najdete tudi v vseh knjižnicah.

Lahko kmalu pričakujemo novo delo?

Tretji roman je v nastajanju, saj je zasnovano vse kot trilogija, kjer morajo glavni junaki osebnostno zrasti in se razodeti bralcu v pozitivnejši luči.

Kako lahko bralec dostopa do Vaših del (knjigarne, internet … )

Roman je že v slovenskih knjižnicah, v knjigarne pa šele vstopa.

Kako se še umetniško izražate poleg literarnega ustvarjanja?

Slikarstvo je moja omama poleg pisanja. Z barvami najraje delam, četudi mi je risba spet postala izziv. Krajina mi ne leži, portretiranju pa sem se intenzivno posvečala teh nekaj let, prav sedaj pa me spet navdušuje abstraktno ustvarjanje.

Evelin Bajc