Dr. Mira Cencič, ki jih je z vztrajnostjo zbrala v svojem zborniku, pravi, da je bila presenečena nad bogastvom zbranega gradiva. Najprej je začela zbirati pesmi posvečene tigrovskim žrtvam. Našla pa je pravo kulturno bogastvo. Osredotočila se je na rokopise, tipkopise in ilegalno literaturo. Med dela »navadnih« ljudi, ki so se znašli v »nenavadnih« okoliščinah, je kasneje vključila tudi pesmi uveljavljenih pesnikov (med drugim Srečka Kosovela, Iga Grudna, Ljubke Šorli), ki se nanašajo na tigrovsko gibanje in poudarjajo razmere na Primorskem. Ugotavlja, da je veliko gradiva izgubljenega ali uničenega. Vsekakor pa se še vedno najde veliko, predvsem na podstrešjih starih domačih hiš.
Mira Cencič, rojena leta 1934 v Tomaju, je doktorica pedagoške znanosti in docentka za didaktiko Pedagoške fakultete v Ljubljani v pokoju. Poleg pedagoškega dela se je ves čas ukvarjala tudi z raziskovanjem in strokovno publicistiko. S področja šolstva in vzgoje je napisala devet samostojnih del, od teh tri v soavtorstvu. Po upokojitvi se je usmerila na proučevanje novejšega zgodovinskega dogajanja na Primorskem, predvsem tigrovskega gibanja, delovanja goriške katoliške Sredine ter narodnoobrambnega delovanja slovenskih duhovnikov v Beneški Sloveniji. S tega področja je napisala šest samostojnih publikacij (eno v soavtorstvu).
Za svoje pedagoško delo je Mira Cencič dobila zlato plaketo Pedagoške fakultete v Ljubljani in naziv zaslužni visokošolski učitelj Pedagoške fakultete Primorske Univerze v Kopru. Leta 2000 ji je Društvo TIGR dodelilo spominsko plaketo TIGR, ki jo podeljujejo posameznikom za dolgoletno uspešno društveno delovanje. V lanskem letu pa je za svoje delo prejela tudi Zlato priznanje Občine Šempeter-Vrtojba.
