Logo MojaObčina.si

Radovljica

DANES
15°C
11°C
JUTRI
19°C
10°C

Literarni zavetnik 2022 je zavetnica

Sveta Trojica ... ah ne ... Ljubljana - Minuli konec tedna se je v Ljubljani, tudi na Ljubljanici iztekel letošnji krog, ki so ga tekli tisti, ki so se prijavili na literarni natečaj za letošnjega literarnega zavetnika / zavetnico, ki je bil spočet v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, a so mu v kraju kljub temu, da Knjižni kamen še kar naprej stoji tam, pred časom spodmaknili finančno pomoč, tako da je društvo iz Svete Trojice letos poiskalo streho nad glavo kar v slovenski prestolnici.

Več oziroma skoraj vse o organizatorjih in natečaju piše v pogovoru z glavno organizatorko Saro Špelec v Dnevniku aprila letos (tukaj), medtem ko je uradna objava z razglasitve Mojce Petaros za letošnjo zmagovalko tukaj.

Letošnji zlet je vabil 89 literarnih ustvarjalcev, ki so oddali svoje pesmi in kratke zgodbe. Kakih petdeset, šestdeset nas je res prišlo, tako da so nas (letošnja tema sta bila Urška in Povodni mož) po Ljubljanici morali popeljati kar v dveh skupinah. Tam so bili v počastitev in spodbudo mladi literati z branjem svojih del, Jani Kovačič s svojimi šansoni in strokovna komisija: Tone Partljič, Tadej Golob in Andrej Rozman Roza.

Tone Partljič je spregovoril že na Ljubljanici, kjer je povedal dve simpatični zgodbi, in to tako, da avtor tega zapisa ni opazil, kdaj je ladjica obrnila in ga jesensko sonce ni več neusmiljeno grelo. Ker je bilo vredno slišati, kako je mladi Tonček doživel svojo otroško "poroko" (o podrobnostih na tem mestu ne bi) ali kako je v mladostnem literarnem izobraževanju ob materinem branju knjig iskreno in neutolažljivo jokal, ko je Cankar v Skodelici kave materi zabrusil, naj odnese kavo proč, češ da mu ni več do nje. Ali pa, kako si je dobesedno zapomnil besede Domna (iz Jurčičeve povesti), ki jo je prebral kot desetletnik. Domen je ob materini smrti na ulici ustavil na ulici svojega nezakonskega očeta: "Ali veš, koga so danes pokopali?" je vprašal Domen osorno. Kako je stavek uporabil mladi Tonček, pa je Tone Partljič kot odličen pripovedovalec povedal na ladjici. To zgodbo je že prej enkrat delil tudi za zgodovino v temle posnetku.

Tone Partljič je dodal tudi to, da ga veseli, ker se je nagaral ob branju silne količine prispevkov, da je bilo v njih neverjetno veliko Povodnih mož na motorjih, za kar je okrivil člana komisije Andreja Rozmana Rozo in njegovo verzijo, da ga pa hkrati veseli, da so avtorji pokazali visoko raven uporabe slovenskega jezika, tudi vejice.

Ni odveč povedati, da je pod večer, kakor je v jesenski Ljubljani že običaj, padel mrak, v njem pa so v Društvu slovenskih pisateljev postali še bolj aktivni komarji, ki jih je bilo že za dne obilo in dokazali, da se pisateljem pri nas tudi na njihovem uradnem naslovu rado pije kri. Zato jo je Andrej Kokot iz Radovljice, eden od letošnjih udeležencev, skupaj z drugimi jadrno podurhal domov.

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi