Tradicionalno partizansko poezijo je v letih po drugi svetovni vojni iz različnih virov skupaj s sodelavci nabral pokojni akademik dr. Boris Paternu. Sam je ob knjigi napisal, da je ta zbirka edinstven primer v svetu, ko se je vzporedno z bojem za narodovo osvoboditev izpod okupatorja odvijala široka ustvarjalnost, ki je v končni fazi pomenila boj za preživetja jezika v primitivnem času svetovne vojne.
Ta nov pristop, s katerim je lokalna borčevska organizacija "zamenjala" klasično komemoracijo, je letos pritegnil zanimivo veliko udeležencev, ki se niso prav nič bali prebrati pesem, ki so jo dobili v roke. Kar tako na "prima vista" se je izkazalo, da dejansko vsakdo od nas nosi talent za javno nastopanje. To je bila svojevrstna zmaga udeležencev.
Čisto za konec pa jo je Andrej zabelil po svoje s Pesmijo boja.
