Da bi združili prijetno s koristnim, smo ob druženju poprijeli tudi za delo: nekateri so odšli na njivo, drugi so pomagali urejati okolico ter pleti vrt, spet tretji pa smo pomagali pri pripravi hrane za piknik. Po treh urah dela in druženja se je vsem prileglo slastno piknik kosilo. Po kosilu smo tekmovali v kvizu in iskali odgovore na zanimiva vprašanja s področja športa, geografije, ljudskih pregovorov in naravoslovja. Ko smo se najedli še piškotov in domačega sadja, je sledilo druženje in igranje – pozabavali smo se ob igranju raznih družabnih iger, nogometa, namiznega tenisa, biljarda… Imeli smo se res fino. Občutek, ko z brezdomcem zmagaš v igri biljarda, je neprecenljiv! Tudi igralci namiznega tenisa so se zelo vživeli v igro. Pokazalo se je, da se v vsakem od nas skriva majhen otrok. :)

Čas je v razigranosti brezdomcev in prostovoljcev hitro tekel in kmalu je napočil čas za pečen kostanj. Ko smo se vsi več kot do sitega najedli slastnega kostanja, se je piknik počasi zaključeval. Razdelili smo še nagrade najbolj prizadevnim brezdomcem, se zahvalili prostovoljcem in predsedniku društva, Petru Žaklju, piknik pa zaključili ob kitari in prepevanju zimzelenih melodij. Domov sem se odpeljala sicer utrujena, ampak dobre volje, saj je bil piknik enkratna priložnost za spoznavanje brezdomcev v drugi luči in za druženje z njimi.

Ana Jagodic