Predsednik gasilske zveze Horjul Lado Prebil se je še posebej zahvalil vsem navzočim predstavnikom in posameznikom za uspešno medsebojno sodelovanje v vseh teh letih. Poudaril je, kako pomembno je sodelovanje med društvi znotraj in zunaj občine in tudi med gasilskimi zvezami: "Brez tesnega sodelovanja in medsebojne pomoči med društvi ne more biti uspehov in predvsem učinkovitih intervencij, ko občani potrebujejo pomoč. Naše poslanstvo je nekaj posebnega. Je plemenito. Za to delo moraš imeti v sebi gorečnost in željo, da pomagaš, ko je človek v stiski." Lado Prebil je poudaril tudi zelo dobro sodelovanje s sosednjimi gasilskimi zvezami Brezovica, Dolomiti in Vrhnika, saj tudi skupaj organizirajo tekmovanja. Septembra letos bo tako prav gasilska zveza Horjul gostila občinsko športno tekmovanje gasilcev treh zvez, kar je velik organizacijski zalogaj, saj krovna organizacija postavlja visoke standarde in zahteve. A kljub temu je prepričan, da bodo lahko izpeljali zanimivo in kakovostno tekmovanje. Najboljše ekipe bodo nato napredovale v regijsko tekmovanje, od tam naprej pa še na državno, ki pa je zadnje sito pred gasilsko olimpijado. Prav na področju tekmovalnih dejavnosti so v gasilski zvezi Horjul v zadnjih letih lahko ponosni na izjemne dosežke, ki jih je ekipa PGD Žažar dosegla na olimpijadi v Avstriji. Posebna motivacija za vse pa je naslednja gasilska olimpijada, ki bo leta 2012 na domačih tleh v Celju.
Gasilsko zvezo Horjul sestavlja pet samostojnih društev. Horjul je osrednja enota, potem so tu Vrzdenec, Žažar, Zaklanec in Podolnica. Kratko zgodovino zveze je za Naš časopis opisal Lado Prebil, ki je na čelu zveze od ustanovitve: "Leta 1998, ko se je ustanovila horjulska občina, je prišlo tudi do tega, da smo se razšli z gasilsko zvezo Dolomiti in leta 1999 ustanovili svojo gasilsko zvezo. Glede na lokacijo spadamo v regijo Ljubljana 1, kjer deluje deset gasilskih zvez, ki zajemajo področje nekdanje občine Vič - Rudnik. Društva so v teh krajih pred tem seveda že obstajala, nenazadnje ima v horjulski dolini prostovoljno gasilstvo več kot stoletno tradicijo, saj so prvo gasilsko društvo v Horjulu ustanovili daljnega leta 1863, ko so še gasili požare na škafe z vodo, kasneje pa so prišle prve ročne črpalke, ki pa so jih poganjali 'žganci', kot gasilci radi rečemo. Za delovanje je bilo potrebne veliko moči, saj je bilo delo fizično zelo naporno. Takšni dve ročni motorki imamo v naši zvezi dve, ena je v Horjulu in ena na Vrzdencu. Kasneje so se začele pri gašenju uporabljati novejše motorke, ki pa so dandanes stare že več kot 40 let. Ker jih skrbno vzdržujemo in redno servisiramo, še vedno dobro delajo. Vsa društva so danes članice gasilske zveze, kar je tudi pogoj za delovanje," še dodaja Lado Prebil. V nadaljevanju se je dotaknil pogojev za delovanje in izpostavil organizacije in podjetja, ki podpirajo delovanje gasilcev.
Priznanja ob jubileju so prejele organizacije in podjetja: Huliot, Metrel, Metrel Mehanika, OŠ Horjul, Deos in Občina Horjul. Tudi najbolj zaslužni posamezniki so prejeli priznanja: Janez Šuštaršič, poveljnik in ustanovni član zveze ter predsednik veteranske komisije, Andrej Kozjek, podpoveljnik in predsednik ocenjevalne komisije, Matevž Seligar, ki opravlja funkcijo administratorja, Gregor Kogovšek kot pomočnik poveljnika zveze, Aleš Vrhovec, pomočnik poveljnika zveze, ustanovni član in predsednik komisije za odlikovanje, Robert Kranjec, podpredsednik, poveljnik, tajnik in član ocenjevalne komisije, Janez Jereb kot predsednik nadzornega odbora, in Ladislav Prebil kot predsednik GZ Horjul. Priznanja pa so dobili še: Stane Trobec, ki je predsednik mladinske komisije in član ocenjevalne komisije, Janez Slabe, poveljnik in član ocenjevalne komisije, Janez Jazbar za delo pomočnika poveljnika za tekmovanje in izobraževanje ter delo tajnika ter administratorja, kot predsednica komisije za članice je dobila priznanje Mojca Jazbar in za funkcijo podpredsednice Katarina Vrhovec. Med dobitniki priznanj za zasluge so bili še Uroš Mrzlikar, Marko Rožmanec in Jaka Verbič.
Ob podelitvi priznanj za 20 oziroma 10 let delovanja in sodelovanja z gasilsko zvezo Horjul se je predsednik Lado Prebil zahvalil vsem dobitnikom priznanj in dejal: "V vsakem društvu mora biti tistih nekaj ljudi, ki so motor in poganjajo vse skupaj naprej. Brez tega ne gre in tu je veliko odrekanja, predvsem pa želje in motivacije za pomoč ljudem v stiski, ko se pripetijo nesreče, kot so požari, udari strele, prometne in elementarne nesreče. V zadnjih dvajsetih letih se je veliko spremenilo. Danes je težko dobiti ljudi za vodilne vloge v gasilskih društvih in zvezah. Želim si, da bi tisti, ki se čutijo poklicane, da prevzamejo katero od teh vlog, to pogumno storili. Dandanes dela ne zmanjka, žal je ogromno birokracije in izobraževanj, ki pa so sestavni del napredovanja in razvoja vsakega gasilca, pa tudi društev in zveze. Na izobraževanjih se hitro nabere 100 ur, ki jih je seveda treba vzeti iz svojega prostega časa in ni dovolj, da se samo prijaviš na tečaje in izobraževanja, ampak jih je treba tudi uspešno opraviti. Reševanje ali gašenje je v zadnjih letih postalo dosti zahtevnejše. Nova je oprema, ki nam seveda omogoča več varnosti in bolj uspešno reševanje življenj in materialnega imetja. A vse to zahteva nova znanja. Na primer, gašenje požarov v zadnjih letih sploh ni bilo tako pogosto. Večkrat smo morali posredovati ob prometnih nesrečah ali udarih strele, ki so vedno pogostejši. Tu lahko ljudje največ naredijo sami z dobro preventivo, torej da na cesti vozijo po predpisih in da svoje hiše ter gospodarska poslopja opremijo s kakovostnimi strelovodi. Ob opozorilih in prepovedih kurjenja v naravi naj to tudi dosledno upoštevajo. Da ob tem žleda in nevarnega ter zahtevnega odstranjevanja podrtih dreves izpred nekaj let sploh ne omenjam. V takšnih trenutkih se kaže, kako dobro potekajo redno delo, izobraževanje in urjenje posameznih gasilskih enot. Vsak poveljnik je tudi odgovoren za svoje gasilce in za njihovo opravljanje nalog. Predvsem mlade in najbolj zagnane je večkrat treba umirjati in poskrbeti, da adrenalin, ki je vedno močno prisoten v takšnih situacijah, ne naredi škode in bi prišlo do nepravilnih odločitev ter posledic. Ogenj zna politi vsak, za to ne rabimo toliko znanja. Za reševanje iz ruševin, plezanje na strehe, pravilno ukrepanje pri nevernih snoveh pa je zadeva že bolj kompleksna in tudi nevarna. Pri vseh teh situacijah smo mi, lokalni gasilci prvi na kraju nesreče, potem šele pridejo reševalci in poklicni gasilci. Zato je prvi korak pri reševanju izredno pomemben. Gasilci imamo tudi znanja, ki pomagajo v primerih srčnih zastojev. Tega reševanja je čedalje več. Danes so defribrilatorji izobešeni na gasilskih domovih in prav je, da se ljudje pozanimajo, kje so v njihovem kraju in kako jih je treba uporabljati. Vedno lahko pokličejo tudi na številko 112 in vedno se bomo odzvali. Vse to so stvari, ki jih zmore opravljati prostovoljni gasilec."
Lado Prebil se je dotaknil tudi odnosa države do gasilcev, saj je danes postalo vse skupaj drago za društva. Predvsem ga skrbijo draga oprema in podraženi redni zdravniški pregledi, ki jih morajo opraviti gasilci. Tudi status gasilca ni najbolje urejen. Ko gasilci dobijo poziv, enostavno gredo na pomoč in ne oklevajo. Če gre za nekaj ur, to delodajalci še nekako dopuščajo, če pa gre za daljše, celo večdnevne odsotnosti pa se že pojavijo težave. Tu je ogromno nedorečene vsebine s strani države in se vse skupaj lomi na hrbtih posameznikov. Že tako ali tako gasilci za vsa izobraževanja in treninge dajo svoj dopust. Posebno poglavje pa je tudi oprema in njeno vzdrževanje. V naši občini je povprečna starost gasilskih vozil 19 let. V zadnjih letih so poskrbeli za vozni park manjših vozil, obeta pa se večji finančni zalogaj, ko bo treba urediti cisterne, ki so stare več kot 20 let, nameščene pa so na podvozja, ki so še starejša.
Glavni cilj za prihodnost je tako zamenjava ene ali dveh cistern, pri čemer upajo na pomoč občanov, občine in razumevanje podjetij, s katerimi zelo dobro sodelujejo. Sicer pa v gasilski zvezi Horjul cenijo posluh župana Janka Prebila, ki se zaveda pomena gasilcev na področjih preventive in varnosti, pa tudi za celotno družbo v naši občini, saj je v preteklosti že večkrat povedal, da so dejavnosti, povezane z gasilci, pomembne za povezovanje vasi in skupnosti, saj združujejo različne starostne skupine občanov od otrok do veteranov. A podpora župana ni bila vedno tako dobra in samoumevna. "Ko pogledam nazaj in se zamislim, da sem v gasilstvu že skoraj 50 let, vidim, da smo ogromno ustvarili in opravili veliko dela. Danes je v naši zvezi veliko število aktivnih članov, ki so sodobni gasilci in so pripravljeni pomagati ob vsaki katastrofi in, to moram poudariti, ob vsaki uri! Danes je gasilec človek, ki ima veliko znanja za reševanje življenja in imetja ljudi," je svoje razmišljanje v kratkem, a močnem stavku strnil predsednik Gasilske zveze Horjul Lado Prebil. Zato velja poziv vsakemu posamezniku, da s svojim imetjem ravna odgovorno, pa naj gre za na videz nedolžno požiganje trave, vožnjo z avtom ali pa kuhanje kosila na štedilniku z mislijo, da ne bi nikdar potrebovali reševanja. Kljub temu da je gasilski pozdrav nekaj, kar neradi slišimo, naj to praznovanje zaključimo tako, kot so ga na svečani gasilski prireditvi v Horjulu. Z glasnim gasilskim pozdravom, še na mnoga leta: "Na pomoč!"
Besedilo in foto: Peter Kavčič
