Občina se loteva financiranja tovrstnih projektov z lastnimi sredstvi in delno z razpisnimi sredstvi, ki so na voljo s strani države, kot so na primer LAS Barje, razpisi Ministrstva za kulturo in druga evropska/državna sredstva.
Občina Horjul namerava tudi v prihodnje zasledovati cilj, da s pomočjo celotnega oziroma delnega financiranja ali z javnim razpisom ohrani nepremično kulturno dediščino tudi za prihodnje rodove.
Tako odgovorni na občini odgovarjajo na ključna vprašanja o ohranjanju kulturne dediščine:
Naravna (bogastvo žive in nežive narave) in kulturna (človekove stvaritve in dejavnosti) dediščina sta bogastvo vsakega naroda, če pa se omejimo na lokalno skupnost, je to bogastvo vsake občine in sta zelo pomembni za turizem in krajevno prepoznavnost. Marsikdo ne ve, da se kulturna dediščina v osnovi deli na tri področja, to je na nepremično, premično in nesnovno (živo) kulturno dediščino. Zakaj je pomembno, da skrbimo in varujemo kulturno dediščino? Na to vprašanje je odgovor jesen, saj spoštljiv odnos do naših prednikov kažemo tudi tako, da spoštljivo ravnamo z vsem, kar smo od njih prejeli in skrbimo, da jih bomo v zglednem stanju predali našim zanamcem – od tod tudi izraz »dediščina«.
Glede na velikost občine je takšnih objektov, ki jih je treba ohraniti zanamcem, kar nekaj. Na seznamu enot nepremične kulturne dediščine na območju občine Horjul v Registru nepremične kulturne dediščine je evidentiranih 70 enot. Z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Horjul so tako zaščitene tri cerkve: sv. Urh – gre za taborsko cerkev med Podolnico in Zaklancem, ki je tudi v občinskem grbu! Potem st atu še cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Koreni in cerkev sv. Kancijana na Vrzdencu, ki je eden najpomembnejših umetnostnozgodovinskih spomenikov na Slovenskem. Zasnova je še romanska, znana pa je po gotskih freskah.
Na vprašanje, kako na občini sodelujejo z državnimi organi, ki urejajo to področje, so priznali, da je sodelovanje dobro: ''Z območnim ZVKD smo v dobrih odnosih in jih navadno povabimo k sodelovanju že na samem začetku postopka obnove kulturne dediščine. Obnova kulturne dediščine po standardih ZVKD zahteva tudi velik finančni vložek, kar pa rezultira v kakovostni in trajnejši obnovi kulturne dediščine.'' Med takšne projekte sodijo obnova freske sv. Krištofa (cerkev sv. Kancijana na Vrzdencu), Grobnica družine Golob (pokopališče Lesno Brdo), obnova kapelice sv. Jožefa v Horjulu (Slovenska cesta). Naj dodamo še to, da občina Horjul tudi v prihodnje načrtuje obnovo nepremične kulturne dediščine kot so na primer kapelici sv. Antona in Mater božje v Horjulu ter delna obnova cerkve sv. Mihaela na Samotorici.
Poleg aktivnosti na obnovi sakralnih objektov potekajo intenzivne dejavnosti tudi na ohranjanju hiše Kristine Brenkove v samem starem delu Horjula, kjer bo nastal pomemben kulturni center s knjižnico in prostori za kulturne dejavnosti. Trenutno je projekt v fazi urejanja potrebne dokumentacije – od idejne zasnove do načrtov. Vse skupaj pa poteka v sodelovanju z zavodom za kulturno dediščino.
To o Horjulskem ohranjanju kulturne dediščine pravi stroka:
Pogovarjali smo se tudi o tem kako na delo občine gleda stroka, oziroma natančneje strokovnjaka na tem področju Vid Klančar in Anita Kavčič Klančar iz Šentjošta.
Vid Klančar samostojni arhitekt konservator, ki že vrsto let sodeluje z Občino Horjul, je s temi besedami opisal plodno sodelovanje: ''Vsekakor je področje kulturne dediščine pomembno, a žal včasih po krivici zanemarjeno področje. Ugotavljam, da je veliko odvisno od tega, kako dobro se tega odgovorni ljudje na občinah zavedajo. Država aktivnosti na področju ohranjanja kulturne dediščine podpira, kar je seveda edino pravilno in s tem tudi spodbuja občine, da pomagajo in sodelujejo v postopkih obnove. Za občino Horjul lahko rečem, da so zelo proaktivni in delajo dobro. Na lastno iniciativo da urejajo lastništvo zemljišča, ki je sicer marsikje neurejeno in potem objekti propadajo ravno zaradi neurejenega lastništva. Vedeti moramo, da ko občina postane lastnik zemljišča, postane tudi odgovorna za vzdrževanje. V zadnjem obdobju lahko rečem, da se vsako leto uredi ena kapelica, kar je odličen vzorčen primer, kako je treba delati. Zadev se lotevajo strokovno in sodelujejo z zavodom za varstvo kulturne dediščine, kar pomeni, da k sodelovanju pritegnejo strokovnjake. Žal pa ugotavljam, da se vse občine ne zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine in temu namenjajo simbolične vsote ali pa postavke za obnovo kulturne dediščine celo ukinjajo, kakršni so bili načrti za letošnji proračun v občini Dobrova - Polhov Gradec. ''
Restavratorka Anita Kavčič Klančar, ki je z ekipo iz Restavratorskega centra ZVKDS sodelovala pri restavratorskih delih na dveh cerkvah v občini Horjul, poudarja, da je v praksi pomembno sodelovanje z domačini in lastniki, ki se osebno angažirajo, da tak projekt lepo steče. Vsi, ki si želimo ohraniti kulturno dediščino, moramo sodelovati z lokalno skupnostjo, predstavniki župnije, občine in seveda tudi z ministrstvom, ki pripravlja razpise in Zavodom za Kulturno dediščino, ki vse skupaj strokovno koordinira. V horjulski občini je kar nekaj zanimivih objektov, ki imajo pomembno vrednost tako za sam kraj kot tudi širše.
Peter Kavčič
Foto: Peter Kavčič, Enej Ferko, Dominik Čepon
