Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN) je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali državnimi prostorskimi načrti (DPN).

V zdaj veljavnem OPN občine Dobrova - Polhov Gradec, ki je bil sprejet leta 2013 in katerega celotni postopek sprejemanja je tekel kar osem let, se po besedah župana Franca Setnikarja najde kar nekaj določil, ki zavirajo razvoj občine. Zato se je občina odločila za spremembo in dopolnitev le-tega in leta 2014 sprejela Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev OPN in leta 2015 na javnem razpisu izbrala izdelovalca. Želja namreč je, da se omogoči razvoj ter gradnja in ureditev vseh tistih objektov, ki do sedaj niso bili urejeni. Župan, občinska uprava in izdelovalec se trudijo s številnimi sestanki in pripravo dodatnih obrazložitev ter strokovnih argumentov nosilcem urejanja prostora pojasniti, zakaj je na določenem območju treba težave urediti na točno določen način, da ne bi prišlo do odhajanja občanov iz občine zgolj zaradi zakonskih omejitev, ki jim onemogočajo ureditev prijetnega domovanja ali razvoj podjetniške oz. kmetijske dejavnosti.

Po mnenju župana je nujno omogočiti razvoj gospodarstva, saj imamo v občini več kot 600 podjetij in samostojnih podjetnikov, ki se želijo razvijati in ustvarjati v domačem okolju. Obstaja sicer nekaj območij, ker je predviden razvoj gospodarstva, vendar so ta območja na poplavnih delih, čez nekatera celo potekajo državni prostorski načrti in ti onemogočajo gradnjo in razvoj našim občanom. Prav tako je v občini več kot 400 kmetij, ki se že ali se zgolj želijo ukvarjati z dopolnilno dejavnostjo, za kar pa potrebujejo ustrezen prostor in infrastrukturo. To jim je nujno treba omogočiti, saj je to edini način za ohranitev in preživetje malih kmetij ter obdelanega podeželja, pravi župan. Pojasnjuje tudi, da se ne da primerjati industrije in življenja v mestu ter občini, kot je naša, saj se razlikujejo načini umeščanja v prostor in razmišljanja, zato je včasih težko razumeti zakonodajalce, ki nemalokrat nerazumljivo zagovarjajo svoje mnenje in videnje zgolj v veri slediti vsem zakonom o prostorskem načrtovanju in gradnji objektov.

Februarja bo čas za sodelovanje javnosti, ki mora biti seznanjena z dopolnjenim osnutkom sprememb in dopolnitev OPN v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, in javne obravnave. Občina bo po tem ob upoštevanju stališč do pripomb in predlogov javnosti pripravila predlog občinskega prostorskega načrta. Predlog sprememb in dopolnitev OPN bo skupaj z obrazložitvijo pripravljavca, kako so bila pri njegovi pripravi upoštevana prva mnenja nosilcev urejanja prostora, poslala v obravnavo ministrstvu. Če bo skladen s pripombami, upošteval vse predloge, določila ipd., bo na vrsti pridobivanje drugega mnenja nosilcev urejanja prostora. Občina bo na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora uskladila predlog sprememb in dopolnitev OPN in ga predlagala za sprejem občinskemu svetu. Spremembe in dopolnitve OPN občinski svet sprejme z odlokom in ga objavi v uradnem glasilu in na občinski spletni strani.

Župan Franc Setnikar je optimističen: "Sprememb in dopolnitev OPN si želimo čim prej, saj želimo slediti strategiji razvoja občine, želimo ustvariti nove pozidave, kjer objekti že stojijo, omogočiti razvoj zaselkov v vasi in hkrati si želimo urejenega podeželja, predvsem pa si želimo infrastrukturne objekte v naših večjih krajih, ki bodo prispevali k bolj kakovostnemu življenju naših občanov. Želim si tudi, da bi prostorski zakon spremenili tako, da bi občine dobile več pristojnosti kar se tiče manjših sprememb v izvedbenem delu, ker bi s tem prihranili čas in omogočili hitrejšo izpeljavo investicij."

Nadja Prosen Verbič