V petek, 8. marca, je v kulturnem domu v Polhovem Gradcu potekal pogovorni večer z izkušenim pilotom Vojkom Gantarjem. Dogodek je otvorila lokalna rock skupina Šundr banda, ki je zaigrala dve pesmi: Na kum in Tvoje jutro in s tem popeljala občinstvo v sam večer. Z bučnim aplavzom je dvorana pričakala Idrijskega pilota Vojka Gantarja, ki je predstavil svojo življenjsko zgodbo od samega začetka.  Kot pravi, je prihajal iz skromne družine. Sicer mirno življenje na obrobju Idrije je obogatil z pomočjo na družinskem posestvu in se že kot zelo mlad izkazal za izjemno nadarjenega posameznika. Vpisal se je tudi v glasbeno šolo, kot ostali njegovi sorojenci, vendar ga glasba ni preveč zanimala. Po končanem sedmem razredu je delal v rudniku, in sicer zunanja dela. Od nekdaj pa si je želel bolj dinamičnega dela. Ko je dopolnil rosnih 17 let, se je podal na zanimivo pot. Vpisal se je namreč na letalsko šolo, v katero je bilo vpisanih čez petnajst tisoč kandidatov, izmed sto petdesetih je bil sprejet tudi Vojko. Po ponovni selekciji ga je pot vodila na gimnazijo Mostar. Vsakih 6 mesecev pa je prihajal na obisk domov. Njegova pot se nadaljuje na Akademiji v Zadru, kjer je pridobil splošno vojaško izobrazbo, tam se je uril pilotiranja z propelerskimi letali. Po prvih desetih poletih je sledilo selekcijsko letenje, kjer je uspelo le peščici najboljših. Sledilo je nadaljnje usposabljanje v Puli, kjer se je soočil z reaktivnimi letali, med katerimi je izstopalo ameriško lovsko letalo Saber.  Pripovedoval je zgodbe iz poletov in kar nekaj jih je bilo takih, kjer se je močno ustrašil za svoje življenje. S svojim edinstvenim potovanjem po zraku je preletel štiri različne tipe letal, a njegovo srce je vrsto let utripalo v ritmu MIG-21, s katerim je priletel do višine 25.450 metrov in s tem večkrat prebil zvočni zid. Deloval je tudi kot inštruktor za pilote MIG-21 in nadobudnim pilotom delil svoje znanje tistim, ki so se podali v

  svet tega slovitega ruskega vojnega letala. Nazadnje se je s svojim MIG-om iz Beograda odpravil na nebo na dan, ko je jugoslovanska vojska napadla Slovenijo. Ta usodni dan je zanj označil konec enega poglavja in začetek novega. Z odločitvijo, da zapusti srbsko prestolnico, je izrazil svojo nestrinjanje s političnimi dogajanji tistega časa. Njegova življenjska pot od rudarske Idrije do višav neba predstavlja zgodovino, avanturizem in modrost, ki jo je pridobil skozi leta. Postavil se je kot ikona med pilotsko elito, kjer so izkušnje nadomestile hitrost, modrost pa je prevladala nad adrenalinom.
Petra Cankar