Prva zanimivost po ogledu mesta Manado, je bi naravni rezervat Tonkoko s svojimi tarsiusi. Tarsiusi so plezalci, velikosti do 13 cm, z do 23 cm dolgim repom, imajo velike, rdeče oči, živahni postanejo v nočnem času. Če si dovolj tih ter spreten, jih še pri mraku lahko fotografiraš.
Naslednji dan sta se odpravili s čolnom do nacionalnega parka Banaken, ki se razprostira na okrog 900 km2. V tem arhipelagu je voda zelo topla in znaša 27 – 29 °C. Kopnega je le okrog 3 %, ki ga sestavljajo večinoma korale. V primerjavi s Havaji je na tem področju 7 krat več rodov koral. Našteti je možno 8 vrst školjk velikank. Turist ima tu res kaj občudovati. Prav tako je v vodi več kot 70 % vseh znanih vrst rib v Indozahodnem Pacifiku. Življenje teh pisanih živalic v vodi ter koralnih grebenov si velja ogledati (potapljanje, snorklanje).
Za potovanje sta si izbrali prav te otoke, ker je turizem v tem delu slabo razvit. Posledično ni nobene gneče na belih plažah, narava čista kot biser, voda smaragdno zelena, ki se preliva v sinje modro. Občutek imaš, kot da se je čas ustavil in si že v nebesih. Vse stvari se odvijajo bolj počasi. Avtobusni prevozi odpeljejo brez voznega reda, ampak ko se nabere dovolj potnikov. Tudi srce bolj počasi bije … Naslednja zanimivost, ki sta si jo ogledali, je bil Salopa – slap, eden najlepših in najmogočnejših.
Po 8 - urni vožnji sta prispeli v TanaToraja – Tanatepao. Za to področje so značilne pogrebne slovesnosti ter običaji, ki se odvijajo pri vsakem umrlem. Glede na pripadnost določenemu sloju je primerna tudi komemoracija ter darovanje število bivolov. Na primer - za pokojnega iz najvišjega sloja se daruje več kot dvajset bivolov. Te živali se zakolje ter speče in se pogosti vsa bližnja ter širša okolica. Slovesnost traja po več dni, tudi tednov. Za nižje sloje je dovolj 10 bivolov, medtem, ko se pa za najrevnejše umrle daruje le prašiče.
Zanimiv je tudi pokop trupla v kamnite naravne stebre, kjer se najprej vkleše niša, po pokopu pa namestijo vrata. Pred vrata se za spomin postavijo majhne figurice, izrezljane ter lepo okrašene, ki spominjajo na živega človeka. Za Tanatorajce je cilj življenja to, da bodo umrli in si zaslužili tako pogrebno slovesnost.
Drugi otok je bil Bali. Na vsakem koraku je zaznati, da je turistično zelo obiskan. Vse je urejeno, poteka po urniku, ponudba je velika. Plaže so res lepe, a jih je človeška roka preveč namenila komerciali. Tudi prebivalci se tu pod vplivom zahodnih prišlekov. Ponudba je velika, poleg dragih kamnov tudi srebra in zlata.
Ogledali sta si najprej bogat park z živalmi, predvsem pisanimi pticami in opicami. Tu so znani živobarvni ogromni papagaji. Opic, velikih in zelo majhnih, je na vsakem koraku mnogo.
Zadnja postaja pa je bil še izlet do Lomboka. Pri ogledu mesta je bilo videti lepo način gradnje hiš v njihovem posebnem stilu ter tradicionalno pletenje. Na vsakem koraku je tržnica z zelenjavo ter razno raznimi živili. Ponudba je pestra za oči, kot tudi za želodec. Janja in Nana sta bolj opazovali ter fotografirali, kot pa preizkušali razne okuse razstavljenih dobrot.
Vtisov sta nabrali veliko, še več pa posnetkov v fotoaparat, tako da smo poslušalci na predstavitvi dobili občutek, kot da bi že bili tam ...
Janji smo se zahvalili z majhnim darilcem, a vemo, da je bilo zanjo največje darilo mnogo obiskovalcev, ki so napolnili dvorano in ji prisluhnili.
Aleš Brecelj
