G. Vidmar je v pridigi spomnil na letošnje okrogle obletnice: 100-letnico Terčeljevega mašništva, 100-letnico prikazovanj v Fatimi, 300-letnico kronanja Svetogorske Kraljice in tudi 100-letnico ruske revolucije. Posvaril je pred kulturnim prevratom, ki danes spreminja človeško naravo, uničuje zakonsko skupnost, družino in spolno identiteto. Terčelja je imenoval kot apostola molitve, vršilca apostolata ljubezni in deležnega apostolata žrtve. Iz mnogih pričevanj je razvidno, da je Terčelj mučenec, saj so se njegovi morilci v pijanosti večkrat hvalili, kako so duhovnika pretepali s polenom, puškinim kopitom in jima zvijali hrbet. Duhovnika pa sta na glas molila, kar je mučitelje še bolj razdražilo. Prisotne je spodbudil, da se v stiskah in potrebah priporočamo tudi našim prednikom, ki od Cerkve še niso razglašeni za svetnike; da pričujemo za svobodo in napravimo naš narod bolj Jezusov.
V kulturnem programu je najprej spregovoril g. Ivan Albreht, avtor nove knjige, ki nosi pomenljiv naslov »Filip Terčelj, duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov«. Pisatelj je naštel ključne razloge za nastanek Terčeljevega življenjepisa: občudovanje njegovega življenja, želel je zbrati vse bistveno o njem v eni knjigi, izpostavil je zgled Terčeljevega ravnanja v težkih časih kot vodilo ravnanja v našem času.
Predstavnik založbe Družina, David Ahačič, je izrazil veselje nad izidom tako dragocene knjige, ki šteje največjo letošnjo naklado omenjene založbe; je zelo berljiva in zanimivo napisana.
Prof. Katarina Vidmar, domačinka in pevovodja MePZ Angelski spev Otlica, je na kratko predstavila svojo sedemletno raziskavo Terčeljevega pesniškega opusa. Nekaj čez 120 besedil je uglasbenih vsaj 340-krat. Mnoga med njimi večkrat; npr. besedilo pesmi »V hišo božjo smo dospeli« je uglasbilo kar deset skladateljev. Največ pesmi je obhajilnih, sledijo Marijine. Po Terčeljevih besedilih so najpogosteje posegali skladatelji Vinko Vodopivec, Breda Šček in Martin Železnik. Terčelja je primerjala s predhodniki in sodobniki ter ugotovila, da sodi med najbolj plodovite pesnike bogoslužnih pesmi tedanjega časa, ki jih pogosto prepevamo še danes.
Posamezne dele kulturnega programa so s Terčeljevimi pesmimi popestrili pevci MePZ Angelski spev, celoten dogodek pa je povezovala Smiljana Krapež. Domači župnik Alojzij Šinkovec je z angelovim češčenjem sklenil dogajanje v cerkvi. Sledilo je družabno srečanje romarjev in zahvala ostalim sodelujočim na Terčeljevi poti: Taloški domačiji in župljanom Otlice, gasilcem PGD Col, gorskim reševalcem in medicinskemu osebju iz Ajdovščine, skavtom stega Ajdovščina-Šturje 1 in vodnikom poti.
Nadja Pregeljc
