Ste kdaj pomislili, da bi šli na Novo Gvinejo – otok rajskih ptic, kjer bi se ob pogledu na njihove čudovite barve, oblike in nenavadne plesne rituale naužili prizorov v njihovem naravnem okolju. Neuresničljivo? Ste si kdaj zaželeli, da bi šli nekam v naravo, pa ne predaleč, in opazovali ta nenavadni svet barvitih ptic? Uresničljivo?
Ste pomislili, kdaj ste nazadnje ob poljski poti med njivami splašili kitico jerebic, osamljenega fazana ali drobno prepelico? Se še spomnite, kako se so v ranih jutrih in v večernih urah oglašale te poljske kure, preden so se odpravile prenočevat? Ste opazili, da tudi v bližnjih pobočjih in na samotnihgozdnih poteh že dolgo niste splašili kotorne, gozdnega jereba ali celo divjega petelina? Da, to so prizori, dogodki, ki se jih še najbolj spomnijo generacije iz 50 let prejšnjega stoletja in vsekakor lovci. Danes boste zaman oprezali še za zadnjimi primerki omenjenih ptic, ker smo jih preprosto iztrebili. Iztrebili, ne da bi se tega zavedali in ne, da bi to sploh opazili, še manj pa hoteli. Zaverovani v svoj svet ugodja, novih tehničnih pripomočkov in novega načina življenja se nam je zgodilo prav to. Pa jih sploh pogrešamo?
Prav sedaj lahko sodelujete pri uresničitvi pobude, ki bo vsem tistim, ki jim je mar za ohranitev narave in ogroženih vrst, ponudila priložnost aktivnega sodelovanja pri projektu 'Avgurij – Rajske ptice za Rajsko dolino'. Temeljni cilj projekta jeohraniti nekatere vrste okrasnih fazanov, ki se v Vipavski dolini že nahajajo, a jih ne morete videti, ker niso na ogled javnosti. Med njimi so vrste, ki po lepoti barv in paritvenih obredih prav nič ne zaostajajo za že omenjenimi rajskimi pticami. Zlahka bi lahko med njimi prepoznali egipčanskega mitološkega feniksa, pa tragopana - skrivnostnega rogatega ptiča iz Indije. Res je, da te vrste okrasnih fazanov prihajajo iz predelov Azije, od Himalaje do tropov, a so bili v Evropo zanešene že pred skoraj pred 200 leti. In sedaj so tu in upravičeno čakajo na izboljšanje svojega azilnega statusa. Ponudimo jim košček narave, vsaj košček gozda nasproti odlagališča komunalnih odpadkov pod Dolgo Poljano, po domače smetišča. Ne pričakujejo več, so skromni in hvaležni bodo za vsako obliko naše pomoči. Sprejmimo jih za svoje, pa nas bodo ob naših obiskih razveseljevali z vso svojo barvitostjo, živostjo in nenavadnim oglašanjem. Tako bomo prispevali tudi k večji biotski pestrosti naše doline, ki postaja, kar se vrst tiče, vse bolj siromašna.
Stopimo skupaj in se zavzemimo, da Vipavska dolina dobi svoj primestni park – domovanje okrasnih fazanov – Avgurij. Ta bo razveseljeval in očaral vsakega, ki bo obiskal njegove prebivalce in jim ponudil kaj za 'pod kljun'. Storimo nekaj za Naravo, nekaj Zase in za svojo Dušo. In ne pričakujmo plačila.V nas se bo prebudilo čustvo sočutja za ta in druga bitja narave, ki trpijo zaradi izginjanja njihovih naravnih bivališč. Nasproti betonskim mavzolejem postavimo vsaj en naravni habitat. Skupaj poskrbimo za tiste vrste ptic, s katerimi so se nekoč ponašale kronane glave Evrope, danes pa le še vse redkejši ljubitelji, gojitelji teh ptic. Potem, ko smo praktično že v vsaki vasi postavili ograjena športna igrišča, postavimo še en ograjen prostor za te vsekakor izjemne predstavnike poljskih kur, pa čeprav iz nam daljnih dežel. Naših, poljskih, avtohtonih, pa že tako in tako na bližnjih poljih ni več. Ne smemo pozabiti, da je nosilec genoma samo in le živ, dejanski osebek in ne vrsta, kot taksonomska enota. In drugič, za te osebke, zametke bodočih populacij mora skrbeti človek, saj je on 'poskrbel' za njihov prihod v Evropo. Menim celo, da so tovrstni fazani ptice prihodnosti tudi v teh krajih. Študije napovedujejo nadaljnje pregrevanje ozračja (na to opozarja tudi lokalna študija), kar bo v bodoče spremenilo razporeditev padavin. Vse to bo vplivalo na nadaljnjo degradacijo naravnih ekosistemov po celem svetu, kar bo povečevalo tudi invazijo tujerodnih vrst v naše kraje in beg naših v hladnejša območja (?). Nenazadnje moramo zanje poskrbeti tudi zato, ker si tudi ta bitja, enako kot človeška, zaslužijo pravico do naravnega življenjskega okolja in bivanja sploh. In, preprosto zato, ker je, kot je nekoč zapisal Aristotel: »Bolje biti, kot ne-biti.« Ljudje bomo morali ponovno skleniti Zavezo z Naravo. Tako kot je Bog sklenil z izraelskim ljudstvom zavezo, to je na ljubezensko-pravni osnovi utemeljeno pogodbo, s katero je ljudstvu obljubil, da ga bo čuval kot svojo »posebno lastnino izmed vseh narodov«, ljudstvo pa se zaveže, da bo zvesto izpolnjevalo voljo božjo, izraženo v božjih zapovedih (2 Mojz 19 – 24).
Na koncu še dve povabili bralcem časopisa Latnik. Prvo, bodite pozorni na odprtje razstave: Avgurij – 'Rajske ptice za Rajsko dolino', ki bo meseca januarja 2021. leta. Razstavo bo mogoče videti na razstavnih panojih ob Kastri. V sliki in z imeni bo predstavljenih 8 od 10. različnih vrst fazanov, ki trenutno čakajo na vselitev v Avgurij. Ob tej priložnosti vas naprošam, da izpolnite tudi vprašalnik, ki ga boste našli na QR kodi pod fotografijami. In drugo, priključite se študijskemu krožku pri Ljudski univerzi Ajdovščina, v katerem boste lahko aktivno sodelovali pri uresničitvi projekta Avgurija in pozneje pri njegovem vzdrževanju. Na potezi pa sta tudi župana obeh zgornjevipavskih občin.
Pobudnik ustanovitve Avgurija Ljubo Mohorič
