Agencija RS za okolje je za nedeljo zaradi vremenskih razmer za celotno Slovenijo razglasila rdeči alarm. "Ob padavinah bosta v notranjosti še nastajala poledica in žled, ob prehajanju padavin v sneg pa bo ta še dodatno obremenjeval drevesa in konstrukcije," so zapisali. A napovedi so se začele uresničevati že večer prej. V soboto prek večera so vsem operativnim gasilcem na območju GZ Horjul začeli piskati telefoni s pozivom "drevje na cesti". Ne glede na okoliščine so izpustili delo iz rok ter krenili svoji dolžnosti naproti. Kaj kmalu so se vsak na svojem območju srečali z grozovito realnostjo. Drevje se je lomilo in padalo vsepovprek. Komaj so s ceste ostranili padlo drevje in cesto naredili prevozno, že se je na istem mestu pojavil nov kup. Kljub sprotnemu odstranjevanju in nenehnemu posredovanju je bil Horjul z okolico do ponedeljka odrezan od sveta, saj je bila dostopnost iz vseh smeri zaradi padlega drevja onemogočena. A pridnim gasilcem PGD Podolnica je že v popoldanskem času uspelo sprostiti cesto Lesno Brdo–Vrhnika. Tako je bil prehod in stik z zunanjim svetom spet vzpostavljen, medtem ko je bil dostop iz drugih smeri še nekaj dni uradno zaprt.

Na zaprtih odsekih razdelili tudi nekaj kazni

V javnosti je odjeknila novica, da so policisti Policijske postaje Vrhnika na cesti Horjul–Ligojna razdelili nekaj kazni in oglobili voznike, ki niso upoštevali znakov in signalizacije o zapori ceste. V odgovoru tiskovnega predstavnika PU Ljubljana Vinka Stojnška je zapisano, da so policisti voznike samo opozarjali na omenjeno prepoved vožnje, oglobili, s kaznijo 160 evrov, pa so tiste, ki niso hoteli upoštevati opozorila in prometne signalizacije. Občina Horjul naj bi po zagotovilu podžupana na PE Vrhnika poslala dopis s prošnjo po razveljavitvi. Uradnega odgovora še niso prejeli, župan Janko Jazbec pa je zatrdil, da obstaja dogovor, da naj bi bilo vsem, ki bodo na izdano kazen poslali ugovor, ugodeno.

Vsak dan na terenu povprečno 50 gasilcev, ki so v devetih dneh opravili več kot 3.000 delovnih ur

Vse od sobote zvečer je bilo na delu vseh pet prostovoljnih gasilskih društev, ki so v prvi vrsti opravljala intervencijska dela na cestah po celotni občini, in sicer vsak na svojem območju, saj poziva po skupni intervenciji z vrha ni bilo. Drevje so odstranjevali z državnih, občinskih in zasebnih cest ter v nekaterih primerih tudi s hiš in drugih objektov, na območju poteka daljnovoda in elektrovodov so priskočili na pomoč tudi delavcem elektropodjetja in odjemalcem, pomagali so pri razdeljevanju agregatov ter poskrbeli za nujno oskrbo ljudi na bolj odročnih območjih.

Še kako prav pa je prišla pomoč nekaterih občanov, ki so s svojimi motornimi žagami in traktorjem olajšali marsikatero delo. "Tako pri gasilcih kot pri drugih ljudeh se je znova izkazala volja pomagati v nesreči," pravi poveljnik PGD Horjul Marko Rožmanec, in z njim se bi prav gotovo strinjal marsikdo. A razmere so bile pogosto tudi izredno nevarne in življenjsko tvegane, posebej prve dni ujme, ko se je drevje vseskozi podiralo. Rožmanec takole opisuje eno od situacij: "V soboto smo jo dobesedno ucvrli iz gmajne, in sicer na relaciji Horjul–Ligojna, saj se je vse podiralo. Imeli smo veliko srečo, da smo jo odnesli še pravi čas, saj je veja padla čisto blizu enega od naših članov, spet drugič pa je nekaj članov še pravočasno odskočilo pred padlim drevesom." Na podobne okoliščine so zagotovo naleteli v vseh društvih, a k sreči so jo vsi odnesli dobro, našla se je le kakšna strgana zaščitna obleka. Tu pa se je kot zelo pomembno izkazalo znanje gasilcev in krajanov o pravilni uporabi motorne žage in strojne mehanizacije, čemur bodo po zagotovilu Lada Prebila, predsednika Gasilske zveze Horjul, v prihodnje namenjali še več pozornosti.

Agregati so krožili

Precejšen del horjulske občine je bil vse od sobote pa do srede popoldne ujet v električni mrk, nekatere vasi in zaselki pa so v tem krču ostali še vse do konca tedna ali celo kak dan dlje. Začasne prekinitve oziroma izpade pa lahko po izjavah predstavnikov Elektra Ljubljana, ki so jih dali za javnost, pričakujemo še lep čas.

Po informacijah aktivnih gasilcev s terena so ljudje dokaj strpno prenašali nekajdnevni izpad, a panika se je iz dneva v dan povečevala, predvsem zaradi nedelujočih zamrzovalnih skrinj in morebitnih težav z vodo. Zato so se gasilci po poročanju predsednika GZ Horjul hitro lotili tudi čiščenja cest do vodovodov ter stopili v stik z vaškimi vodovodnimi odbori ter dostavili agregat, kjer je bilo to potrebno. V večini so prevzeli tudi odgovornost nad spremljanjem porabe goriva. Z agregati, ki so jih izposojala gasilska društva ali posamezniki, pa so si ljudje pomagali tudi po domovih; predvsem so služili za napajanje zamrzovalnih skrinj, na večjih kmetijah pa tudi za strojno molžo mleka.

Občinski predstavniki pregledovali teren in skrbeli za komunikacijo in potrebe občanov

Podžupan Franci Pišek in direktorica občinske uprave Jana Jereb sta vse dni pregledovala teren, obiskala sta večino vasi ter ponudila pomoč, kjer so jo potrebovali. "V začetku je bilo nekaj težav z agregati, za šolo in vrtec jih je že v ponedeljek uspel pridobiti GP Lončar, in tako je šola lahko v sredo odprla vrata, tudi ljudem od drugod jih je uspelo od nekod pridobiti," je dejal Pišek in se v pogovoru dotaknil tudi največjih, ki na takšen izpad električne energije niso bili pripravljeni – tako pošta kot trgovina in novi del doma za ostarele so bili brez agregata. Pošta je bila zato do srede zaprta, trgovina je obratovala le nekaj ur, imela pa je veliko težav z dobavo živil, saj je bila cesta zaprta. Pojavila se je tudi težava pri oskrbi s pitno vodo, in sicer pri napajanju vode iz rezervoarjev; v krajih, kje se ta prečrpava, je bilo treba zagotoviti nekoliko močnejši agregat oziroma vodno črpalko. Brez posledic so po poročanju podžupana to uredili v Podolnici, Žažarju, na Vrzdencu in Lesnem Brdu; v Horjulu in na Vrzdencu so se priklopili na stare vire, na Koreni in Samotorici pa je prišlo do nekajurnega izpada.

Občina sprostila rezervo za elementarne nesreče

Po besedah podžupana so na Občini Horjul že sprejeli sklep, ki sprošča postavko proračuna za elementarne nesreče. Prav tako je na spletni strani GZS objavljen obrazec, imenovan Zahtevek za nadomestilo izgubljenega zaslužka za obdobje izvrševanja nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki ga lahko uveljavljajo delodajalci, katerih zaposleni so bili v času naravne nesreče kot gasilci dejavni na terenu. Toda zahtevke bo v prvih dneh ujme morala kriti občina ali pa bodo ostali na bremenu posameznika, država je namreč šele v sredo, ko so bile razmere na Horjulskem že dokaj stabilne, aktivirala državni načrt, tako je na njeno pomoč mogoče računati šele od tega dne naprej.

Učenci bodo zamujene dni nadomestili s sobotami

Zaradi vremenskih nevšečnosti so bile v ponedeljek in torek zaprte številne šole in vrtci po Sloveniji. Tudi horjulski vrtčevski otroci in osnovnošolci niso bili izjeme. Tako v ponedeljek kot torek so ostali na svojih domovih, saj šola in vrtec zaradi izpada električne energije nista mogla otrokom zagotoviti osnovnih pogojev bivanja. V ponedeljek se je temperatura v učilnicah spustila na 15 stopinj in v torek kar na 13 stopinj, je povedal ravnatelj Primož Garafol. O zaprtju so starše obveščali prek Radia 1, gasilskih odzivnikov, prek vrtčevske in šolske spletne strani ter spletne strani ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport, obvestila pa so visela tudi na vratih šole in vrtca.

V sredo jim je uspelo pridobiti agregat tako za šolo kot za vrtec. Ta dan pa tudi vse naslednje dni tega tedna sta šola in vrtec delovala v omejenem obsegu vzgojno-izobraževalnega dela, saj so delo prilagodili razmeram. V vrtcu je bila prisotna le dobra tretjina otrok, v šoli pa je bilo odsotnih več kot polovica učencev, in to predvsem zaradi nedostopnosti izobraževalnih ustanov. Po besedah ravnatelja so v teh dneh v šoli in vrtcu poskušali otrokom iz šolskega okoliša zagotoviti prijetno bivanje, kajti mnogi domovi so ob odsotnosti elektrike ostali tudi brez ogrevanja. Pri vzpostavljanju pa so jim pomagali Občina Horjul, GZ Horjul, Uprava RS za zaščito in reševanje ter posamezniki, za kar se jim ravnatelj v imenu vseh šolnikov iskreno zahvaljuje, učencem pa sporoča, da tudi oni glede šolskega načrta ne bodo prikrajšani, tega bodo namreč nadoknadili z rednim poukom ob sobotah, kot to naroča pristojno ministrstvo.

Varovanci Centra starejših so težave dobro prenesli

Odsotnost električne energije je enega največjih izzivov, pravzaprav kar precej hudo oviro, pomenila za odgovorne v Centru starejših Horjul. Slavi Kosec, direktorica Centra, ter Slavica Vekić, njena namestnica, sta pojasnili, da gre za moderno grajen dom, v katerem so vse naprave odvisne od električne energije, kar je pomenilo, da niso delovala dvigala, razsvetljava po sobah, prav tako ne pralnica, zato so morali perilo voziti v pranje drugam, posodo so pomivali na roke, vso hrano so zaposleni morali stanovalcem znositi po stopnicah, kuhali pa so le na plin pri zasilni razsvetljavi. Poudarili sta, da so najprej poskrbeli za vitalno ogrožene stanovalce oz. bolnike, konkretno tiste, ki so v tem času nujno potrebovali kisik (oxygenator), aspirator in podobno, kar so uredili s pomočjo servisnih vtičnic po hodnikih. Takoj zatem so začeli z vzpostavitvijo agregata v starem delu, ki je varovancem in zaposlenim kaj kmalu vsaj delno zagotovil udobnost običajnega življenja. Problem pa je nastal v novem delu, kjer po projektu agregat sploh ni bil predviden, posledično tu ni bilo kurjave. Po pripovedovanju jim je v ponedeljek dopoldne prek telefonske številke 112 uspelo priti v stik z gospo Elzo Majcen, ki je razumela resnost situacije in našla agregat, ki so ga vzeli v najem. Tega jim je uspelo pripeljati že zvečer, s pomočjo gasilcev iz Horjula, zjutraj pa so ga priklopili na omrežje. Tako je bila po celotnem domu le zagotovljena elektrika, ki je omogočila nemoteno delovanje vseh bistvenih elementov za preskrbo, sta povedali.

Nedostopnost doma starejših je bila naslednja velika težava, s katero so se spopadli. Vsa usklajevanja so od sobote pa vse do ponedeljka potekala le na daljavo. Številke 112, 113, 1970 so bile stalna zveza z informacijami in nasveti pri odločitvah vodstva. Delo so organizirali z osebjem, ki je bilo na voljo in se mu je uspelo prebiti do Horjula. "Na srečo je kar nekaj osebja doma iz Horjula in okolice in so v izrednih razmerah vsi ti prišli na delo," sta dejali sogovornici. Delo je bilo sicer prilagojeno izrednim razmeram – vsi prisotni so opravljali le nujne stvari, potrebne za nemoteno oskrbo, saj so bile ekipe okrnjene. "Za svojo zavzetost zaposleni zaslužijo vso pohvalo," je dejala direktorica in nadaljevala: "Vsi zaposleni smo imeli vseskozi pred seboj dejstvo, da nas v Horjulu čaka 150 varovancev in da je za njih na vsak način treba poskrbeti, saj nas k temu zavezuje naša poklicna etika in čut za sočloveka. Zaposleni predstavljamo za naše stanovalce nadomestno družino, na katero se vedno lahko zanesejo, v običajnih in tudi izrednih razmerah." V prvih dneh je bila tudi dobava neredna, vendar so se po besedah namestnice dobavitelji trudili, da so, kolikor hitro je bilo mogoče, dom oskrbeli s hrano in nujnim sanitetnim materialom za nemoteno oskrbo stanovalcev.

Varovanci so po zagotovilu vodij vse težave precej dobro prenesli, saj so predstavniki generacije, ki je v življenju že marsikaj hudega izkusila. "S skupnimi močmi in obojestranskim razumevanjem in potrpljenjem stanovalcev  smo težave hrabro in dostojanstveno prenesli ter sproti reševali z maksimalno angažiranostjo vseh prisotnih," sta dejali predstavnici doma in se v imenu vseh odgovornih Centra starejših Horjul zahvalili v prvi vrsti horjulskim gasilcem, ki so jim od prvega trenutka stali ob strani s tehnično pomočjo, oskrbo z nafto ter omogočanjem komunikacije s svetom, prav tako so hvaležni bencinski črpalki v Horjulu, ki je že v nedeljo odprla svoja vrata, ter predstavnikom občine, ki so izkazali pripravljenost za pomoč. "Sodelovanje, komunikacija in nudenje medsebojne pomoči med vsemi odgovornimi institucijami na tem območju so izredno dobro potekali in znova se je izkazalo, da v stiski ljudje na podeželju znamo stopiti skupaj."

V ZOO Rožman vse živali na varnem, a škoda je velika

Na Vrzdencu, kjer je svoj dom našlo že več kot 200 živali oziroma 25 živalskih vrst, so na srečo uspeli na varno spraviti vse živali. Toda škoda, ki sta jo povzročila žled in sneg, je ogromna, je povedal lastnik Jože Rožmanec.

Pretekle dni domači skoraj niso zatisnili očesa, če že niso stražili in varovali živalskega vrta, pa jim spanca ni dovolil strah. Bali so se namreč, da bo katera od živali pobegnila in jo bodo tako izgubili. "Živali so bile izredno panične, posebej zato, ker čudnih glasov, ki so prihajali od zgoraj, niso vajene; vselej glasovi prihajajo od strani in na to se znajo odzvati, tokrat pa so veje pokale nad njimi, zato tudi nismo poznali vseh njihovih reakcij," je povedal lastnik. A na srečo se niti domačim niti živalim ni zgodilo nič, danes so vsi na varnem – nekatere živali so preseljene, druge so zagrajene v manjših ogradah. Poledenela drevesa, ki so padala vsepovprek, so poškodovala skorajda vse ograde, zato bo sanacija kar precejšen zalogaj, tako finančno kot časovno. Treba bo sčistiti gozd, posekati nevarne vrhove ter živalim narediti nove domove, vse to do pomladi, saj jih takrat čaka drugo delo. Zato bo kakršnakoli pomoč prišla prav, predvsem so zaželene mreže ali ograje, pa tudi fizična pomoč bo še kako dobrodošla.

Po Jožetovih besedah bo ZOO Rožman že čez dva meseca videti drugače, kako, pa si boste lahko ogledali kar sami. Dobrodošli!

V Metrelu bodo izgubljene delovne dni nadoknadili s sobotnim in popoldanskim delom

Tako kot celoten Horjul sta bili od sobote do torka zvečer brez električne energije tudi podjetji Metrel, d. d., in hčerinsko podjetje Metrel Mehanika. V tem času sta bili podjetji tudi zaprti, o čemer pa so bili dan prej zaposleni v večji meri obveščeni. Vse naslednje dni je delo potekalo skoraj nemoteno. Večina zaposlenih pa je kljub zapori cest na delo prišla, manjkalo je le nekaj zaposlenih iz bolj odročnih krajev.

Iz uprave so nam sporočili, da so zaradi zaprtja podjetij in izpadov električne energije tudi v naslednjih dneh izgubili tri delovne dneve, zaradi česar bodo izgubo nadoknadili z delovnimi sobotami in s popoldanskim delom, saj ostajajo sprejete obveze do kupcev. Teh namreč večinoma ne zanimajo vremenske razmere in želijo v vsakem primeru pravočasnost in zanesljivost dobav, so še zapisali. Glede škode zaradi kar nekaj nepravočasnih dobav pa pravijo, da jo je težko oceniti in jo bo tudi težko nadomestiti.

V svoji izjavi so še zapisali: "Pohvaliti moramo celotno ekipo Elektra Ljubljana - PE Vrhnika za izreden trud in delo v težkih in nevarnih razmerah. Njim gre velika zahvala, da ni bilo še večje škode in da je Horjul dobil električno energijo dokaj hitro, glede na velikansko škodo na elektroenergetskem sistemu v tem okolišu. Hvala seveda tudi prizadevnim gasilcem okoliških društev za požrtvovalno delo, ko so z motornimi žagami in drugo mehanizacijo ter golimi rokami več dni reševali promet na cestah in pri tem tvegali celo svoja življenja."

"Naš cilj – čim prej sprostiti elektriko do odjemalcev"

Matjaž Filipič, Vrzdenčan, ki je sicer zaposlen v podjetju Elektro Ljubljana, kjer v normalnih okoliščinah opravlja drugo delo, se je v času naravne ujme po lastni presoji odločil, da v takšni situaciji svojemu kraju priskoči na pomoč, in po njegovi presoji je bila to prava odločitev. S svojo ekipo je z električno energijo oskrbel precejšnje območje Občine Horjul, za en del je poskrbelo tudi podjetje Elektro Nagode iz Podolnice. Skratka, domačini, ki so poznali teren, zato je tudi delo lažje in hitreje steklo. "Predvsem pa smo bili učinkoviti po zaslugi solidarnih vaščanov in prostovoljnih gasilcev, ki so nam z ustrezno opremo in mehanizacijo ves čas pomagali pri čiščenju cest in daljnovodov," je pojasnil Filipič in dodal: "Če njih ne bi bilo, bi bili najverjetneje še danes brez elektrike." Ta je večino Horjulcev razveselila že v torek popoldne, ko jim je uspelo urediti glavni vod, sledilo pa je saniranje stranskih vodov, in sicer je elektrika v soboto prišla do odjemalcev na Koreni in Samotorici ter v nedeljo še do odjemalcev Žažarja. "Preteklo soboto smo priklopili še črpališče vode v Žažarju in tako dokončno pospravili agregate, vsaj za nekaj časa," pojasni Filipič, ki opozarja vse odjemalce, naj bodo na morebitne izpade električne energije v prihodnjih mesecih pripravljeni, saj je bilo kar nekaj napak odpravljenih zgolj provizorično. "V danih situacijah smo se potrudili, da elektriko čim prej sprostimo do odjemalcev," je povedal in dodal: "Pri tem pa smo morali biti dodatno pozorni na nepredvidljive situacije – najbolj smo morali paziti na svojo lastno glavo ter na vseh pet zlatih varnostnih pravil pri delu z elektriko."

Nadja Prosen Verbič, foto: arhiv občine in gasilskih društev