V soboto 28. septembra je v Jarčji Dolini v Občini Žiri potekala slavnostna otvoritev informacijske table na permsko-triasni meji, ki je sled največjega izumrtja oziroma ene največjih ekoloških katastrov v zgodovini Zemlje. Dogodek so organizirali Občina Žiri, Muzejsko društvo Žiri in Geološki zavod Slovenije.
V kamninah v profilu Lukač v Jarčji Dolini sta dr. Tea Kolar Jurkovšek iz Geološkega zavoda Slovenije in dr. Bogdan Jurkovšek odkrila znamenito mejo med starim in srednjim zemeljskim vekom, ki označuje eno največjih ekoloških katastrof v zgodovini zemlje, zaradi katere je izumrlo kar 70 odstotkov rodov kopenskih vretenčarjev in od 85 do 96 odstotkov morskih nevretenčarskih vrst. Permsko-triasna meja v Lukaču ima pomembno znanstveno vrednost, saj gre zaenkrat za edini profil v Zunanjih Dinaridih, v katerem je bila po mednarodnih kriterijih določena meja starim in srednjim zemeljskim vekom t.im. permsko-triasna meja. Raziskave geološke meje v profilu Lukač niso pomembne le v lokalnem ali širšem regionalnem smislu, temveč predstavljajo sestavni del svetovno usmerjenih raziskav plasti, v katerih je ohranjen zapis o enem največjih izumiranj v zemeljski zgodovini, ki ga je predvidevanjih raziskovalcev sprožila izrazito povečana vulkanska dejavnost, vključno z enim največjih izbruhov bazaltne lave v zemeljski zgodovini na območju današnje Sibirije.
Ker so plasti v profilu Lukač nastajale v morskem okolju, so se dogajanja iz tega obdobja v tamkajšnjih kamninah izjemno lepo zapisala. V njih s pomočjo fosilov opažamo bujno življenje ob koncu starega zemeljskega veka, nato prazno obdobje in ponovni razcvet življenja v srednjem zemeljskem veku. Raziskovalci so nove vrste fosilov (luknjičarke), ki so jih našli v preparatih apnenca poimenovali po Žireh, Sloveniji, Dinaridih in po profilu Lukač, opisali in objavili v geološki znanstveni literaturi.
Profil Lukač si nedvomno zasluži posebno obravnavo v okviru občine Žiri, saj je danes v svetu splošno znan zlasti med raziskovalci velikih izumiranj v geološki zgodovini, ki delujejo v okviru mednarodnih projektov. Zaradi izjemne znanstvene vrednosti, lahke dostopnosti in možnosti predstavitve na terenu, predstavlja pomembno naravno vrednoto širšega pomena. Izkušnje v tujini kažejo, da bi bile plasti v profilu Lukač ob pravilni promociji in poljudni predstavitvi zanimive za šolajočo mladino, od osnovnošolcev do študentov naravoslovnih fakultet, pritegnile pa bi tudi širšo laično publiko.
