Se še spomnite "trgovine pri Malavašič" na Vrhniki? Pozneje so jo imenovali tehnična trgovina »Na križišču«. Sedaj je tam prodajalna s čevlji La Scarpa, kjer sem bila tudi zaposlena pred 50 leti, kot blagajničarka. Prodajalna je bila klasična, z dolgim pultom in na sredi trgovine je bila stara blagajna. Prodajal se je tehnični material, elektro material, gospodinjski pripomočki ter tudi gramofonske plošče. Na blagajni sem se izmenjevala z Ančko, včasih pa je priskočila na pomoč tudi Bronka. Blagajna je bila klasična, z lesenim predalom za denar. Imeli smo kar precej prometa. Zasedba prodajalcev je bila enkratna, in sicer na tehnični strani so bili fantje: Marko, Stanko, Janez in vajenci. Elektro material in gospodinjski oddelek so vodile Snežana, Bronka in vajenka Vida, vajenci pa so se izmenjevali. Sprejemali smo tudi naročila za premog, kjer je bila čakalna doba zelo dolga. Imeli smo se zelo fino.  Poslovodja je bil Malnar Anton, ki pa je bil bolj resen človek, ki se je zadrževal bolj po nabavi in v pisarni, kjer mu je bila Kristinca v pomoč. Dobro smo se razumeli, veliko nasmejali in včasih ušpičili tudi kakšno vragolijo. Stranišče smo imeli zadaj za prodajalno.

Nekoč sem šla na stranišče in videla, da je notri gorela luč. Čakam, čakam, da kdo pride ven, pa nič. Nato sem šla v trgovino in vprašala kdo je na stranišču in že takoj videla, da so vsi prisotni za pultom. Nato grem nazaj v stranišče in ko sem že začela spodnje hlačke dol vleči, z vso silo odpre vrata Janez. Tudi on je prišel pogledat zakaj luč gori? Jaz sem se ga tako ustrašila, da sem se polulala. No, kaj pa sedaj? Grem v prodajalno in povem kaj se je zgodilo in seveda vsi v smeh. Šla sem v blagovnico po nove spodnje hlačke, saj sem se morala preobleči. V blagovnici sta se mi Marta in Mihela zelo smejali. Preoblekla sem se in Janezu povedala, da mi je dolžan spodnje hlačke. To pa je bila zabava in fantje so se norčevali.

Spominjam se tudi kako je Snežana občasno zavrtela gramofonsko ploščo na starem radiu - od pevca Krunoslava  Kića  Slabinca »Zbog jedne divne crne žene«. Oboževala je tudi Mišo Kovaća.

Veliko prodajalcev kolegov je že umrlo. Naj počivajo v miru. Stanko je rad malo bolj pogledal v kozarec in je šel večkrat na 2 dcl v Preskrbo trgovino, ki je bila poleg naše, tam so imeli bife. Pa sem ga vprašala: »Stanko, ste šel na 2 dcl vinčka ?« Pa je odgovoril: »Ja, sem šel še enega spit, da ne bo onemu dolgčas, ko sem ga prej spil.«

Takrat je bilo to še Trgovsko podjetje Vrhnika. Imela sem veselje do trgovskega poklica. Ko sem ta poklic zapustila, sem ga pogrešala.

Fotografija predstavlja prodajalce na neki zabavi. Na desni strani so prodajalci iz Tehnične trgovine, na levi iz Delikatese.

Bilo je lepo in nepozabno. Obdobje, ki ga ne moreš pozabiti.

Fani  Šurca