Vesele Triglavce je jesensko pohodniško popotovanje poneslo na koroški konec, na Uršljo Goro (1699 m), na razgledno goro med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Priljubljena je tako med pohodniki kot tudi med kolesarji, saj na vrh pripelje za promet zaprta gozdna cesta.
Ob 6. uri zjutraj se nas je zbralo 14 ljubiteljev pohodništva. Med potjo mimo Celja, Žalca, skozi Velenje in v smeri Slovenj Gradca smo se ustavili na jutranji kavi, nato pa pot nadaljevali proti Ravnam na Koroškem po cesti, ki nas je pripeljala do Poštarskega doma pod Plešivcem (805 m).
Od tu naprej nas je smerokaz po nekaj korakih usmeril desno po zmerno vzpenjajočem se kolovozu za približno 20 minut. Po krajšem spustu so naše noge korakale po slabši gozdni cesti do odcepa pešpoti levo navzgor, nato pa smo se začeli strmo vzpenjati do klopi pri spominski plošči. Pri naslednjem razpotju smo se usmerili desno navzgor in po le nekaj minutah naprej smo prišli do gozdne ceste, ki nas je vodila proti Domu na Uršlji gori. Gozd ob poti je postajal vse redkejši, zato smo bili ob čudovitem jesenskem sončnem in toplem vremenu deležni lepih razgledov na okolico. Med cerkvijo sv. Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji in domom pred oddajnikom pa smo se z rahlim vzponom povzpeli še do samega vrha Uršlje gore, kjer stoji križ in razgledna plošča.
V domu na Uršlji Gori smo si privoščili zaslužen počitek ter malico, nato pa smo se mimo vrha podali po poti v dolino do koče na Naravskih ledinah (1072 m). Prijetna gospa nas je postregla z domače pečeno jabolčno pito, ki jo je pripravila sama. Po kratkem oddihu ter čestitki Janezu Petriču ob njegovem rojstnem dnevu, smo se vkrcali na avtobus in se odpravili v smeri Vrhnike. Že med samim spustom v dolino pa smo se skupaj odločili, da naredimo ovinek in se ustavimo v Žalcu na preizkušnji v zadnjem času zelo priljubljene fontane piva. In tako je tudi bilo. Degustiranje piva iz fontane je bilo zanimivo, prav tako pa smo bili deležni nekaterih informacij s strani lokalne vodičke, ki nam je zaupala sistem polnjenja piva. Pogoj ustvarjanja tega piva, ki ga pripravljajo različni slovenski proizvajalci, je namreč uporaba savinjskega hmelja. Zraven fontane stoji tudi mestna tržnica, na kateri smo si privoščili še sveže pečen kostanj. Siti in nič več žejni, z lepimi spomini in še lepšim razgledom z Uršlje Gore smo se v poznih popoldanskih urah vrnili domov. Po poletnih počitnicah in v zadnjem obdobju slabim vremenom, zaradi katerega smo morali odpovedati kar nekaj pohodov, smo bili tokrat deležni zares čudovitega pohoda.
Besedilo: Branka Gutnik
Foto: Jože Školc
