Bližal je dan, ki mu na kratko rečemo martinovo. To je ll. november, ko vsako leto praznujemo spomin na svetnika Martina, ki velja za zavetnika vinogradnikov. Na ta dan se mošt spremeni v vino. Slovenci se tega praznika zelo veselimo. Tudi v našem Domu je navada. da nam tega dne pripravijo posebno presenečenje in veselje. Tudi za ta dan smo vedeli, da se nekaj pripravlja, a nihče nam ni ničesar povedal. Šele v ponedeljek so nas pri krožku za spomin obvestili, da bomo v obeh skupinah pripravljale kostanj za peko. Vsak kostanj je treba namreč z majhno zarezo pripraviti za pečenje.
Torek je bil deževen dan, za kak trenutek je pokukalo tudi sonce. Zbrali smo se v prireditvenem prostoru. Tu so bile razporejene mize tako, da je bilo prostora zadosti za vse, ki smo se piknika lahko udeležili. Grega in Samo sta pekla kostanj, mi pa smo pred seboj zagledali in bučno pozdravili ansambel s štirimi godci in dvema pevcema. Za uvod so nam veselo zaigrali, potem pa smo pred seboj zagledali članice pevskega zbora Upanje. Vodi ga g. Jože Jesenovec. V tem zboru so uslužbenke našega doma in so nas že velikokrat razveselile z lepim petjem. Tokrat so zapele slovenske pesmi, ki govore o veselju v zvezi z grozdjem, vinom in še kaj. Takih pesmi imamo Slovenci kar veliko in prav radi jih pojemo in poslušamo.
Sledil je uradni del, to je blagoslovitev novo nastalega vina Pred nami smo videli voziček, na katerem je bil sodček z vinom. Pristopil je g. Franc Hočevar, duhovni pomočnik v župniji Vrhnika. Blagoslovil je mošt, ki naj bi odslej bilo že vino. Z veseljem smo poslušali tudi nagovor, v katerem je g. pomočnik zelo pohvalil pesmi, ki so jih malo preje zapele članice Upanja. Poudaril je, da ima sorodnike v Ameriki in Avstraliji pa povsod, kjer so, zveni slovenska govorica in slovenska pesem. Bog daj, da bi tako ostalo tudi še naprej, saj bomo le tako obdržali svoj obstoj.
Po uradnem delu našega srečanja smo seveda pričakali še tisti del, ki nas je prav tako zelo razveselil. Na mize smo dobili pečen in kuhan kostanj, pa novo vino, potico »špehovko« , pa sokove. Seveda smo bili pri tem delu zelo pridni, posebno še, ker so nam ves čas igrali naši vrhniški muzikanti. Kar prehitro sta minili dve uri veselja in zadovoljstva ob dobri glasbi, petju, hrani in pijači. Morali smo na kosilo, kjer pa so nam iz kuhinje spet postregli z dobrim obrokom kislega zelja bogatim z mesom, pa s priljubljeno pehtranovo potico. Zraven še sok in tri mandarine, pa smo bili sposobni samo še za počitek v postelji.
Sledil je uradni del, to je blagoslovitev novo nastalega vina Pred nami smo videli voziček, na katerem je bil sodček z vinom. Pristopil je g. Franc Hočevar, duhovni pomočnik v župniji Vrhnika. Blagoslovil je mošt, ki naj bi odslej bilo že vino. Z veseljem smo poslušali tudi nagovor, v katerem je g. pomočnik zelo pohvalil pesmi, ki so jih malo preje zapele članice Upanja. Poudaril je, da ima sorodnike v Ameriki in Avstraliji pa povsod, kjer so, zveni slovenska govorica in slovenska pesem. Bog daj, da bi tako ostalo tudi še naprej, saj bomo le tako obdržali svoj obstoj.
Po uradnem delu našega srečanja smo seveda pričakali še tisti del, ki nas je prav tako zelo razveselil. Na mize smo dobili pečen in kuhan kostanj, pa novo vino, potico »špehovko« , pa sokove. Seveda smo bili pri tem delu zelo pridni, posebno še, ker so nam ves čas igrali naši vrhniški muzikanti. Kar prehitro sta minili dve uri veselja in zadovoljstva ob dobri glasbi, petju, hrani in pijači. Morali smo na kosilo, kjer pa so nam iz kuhinje spet postregli z dobrim obrokom kislega zelja bogatim z mesom, pa s priljubljeno pehtranovo potico. Zraven še sok in tri mandarine, pa smo bili sposobni samo še za počitek v postelji.
Danes razmišljamo, kako nam je lepo, pa čeprav nimamo več te možnosti, da bi starost preživljali v domačem krogu. Hvaležni smo vsem, ki so nam ta dan tako olepšali in nas razveselili.
Vemo, da je veliko dela in skrbi. Hvaležni smo vsem, ki se na vse načine trudite, da nam je lepo. Naj vam bo vse bogato poplačano.
Antonija Baloh
