Dnevno na terenu okoli 200 ljudi

Vrhnika, 7. februar – V Sinji Gorici deluje štab Civilne zaščite, ki koordinira akcije na terenu. Poveljnik štaba Viktor Razdrh je pojasnil, da je dnevno na terenu od 50 do 100 gasilcev in še enkrat toliko pogodbenikov in pripadnikov drugih služb, ki so na tak ali drugačen način povezani z reševanjem oziroma odpravljanjem težav žledoloma.

Ko so v soboto (1.) vzpostavili štab, so takoj začeli delati na polno, kajti situacija se je iz minute v minuto slabšala. V skladu z načrtom zaščite in reševanja so poslali na teren vse razpoložljive enote gasilcev, vzdrževalcev javnih cest, pogodbenikov, policijo, pripadnike Civilne zaščite, prostovoljce in druge. Prva od nalog je bil preboj do vodovodnih črpališč, ki so potrebovala agregate. Sočasno so sledile še druge naloge: v vrhniški dom upokojencev so morali prepeljati nekaj oseb z odročnih krajev, saj zaradi izpada elektrike ni bila mogoča oskrba s kisikom; zaradi grožnje plazu so morali iz Sinje Gorice izseliti družino. »Če bi bilo potrebnih več tovrstnih selitev, smo imeli pri Bajcu rezervirane sobe,« pravi Razdrh. V drugi fazi je sledilo odstranjevanje drevja s cest, ponekod pa so se do najbolj odročnih zaselkov prebili gasilci tudi peš in vzpostavili stik s tamkajšnjimi domačini.

Na terenu dnevno do 100 gasilcev, morala je visoka
V štabu Civilne zaščite je vodja intervencij Benjamin Svenšek, poveljnik Gasilke zveze Vrhnika. Kot je pojasnil, je dnevno na terenu od 20 do 30 ekip, to je po okoli 100 gasilcev. »Morala med gasilci je izredno dobra, zelo so angažirani in nekateri so na terenu že od sobote dalje – seveda znotraj dovoljenih časovnih terminov.« Gasilci so neposredno povezani z interventno ekipo nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Vrhnika, tako da se vsakemu izvozu reševalnega vozila priključijo tudi gasilci in poskrbijo za morebiten otežen dostop do reševanca. »Na srečo je v gasilskih vrstah kar veliko ljudi, ki dobro obvladajo delo z motorno žago ali pa so celo iz te stroke, zato dela stečejo hitreje in varneje, kot bi sicer.«

Ljudje nudijo pomoč, nekateri bi v vrste CZ in gasilcev
Razdrh je pojasnil, da se je oglasilo že kar nekaj prostovoljcev, ki so ponudili svoje znanje in roke za odpravljanje težav. Glede na potrebe in njihovo znanje so potem našli zanje tudi primerno mesto. Včeraj so se na vrhniškem mudili gasilski prijatelji iz Prekmurja, ki so pomagali in na koncu gasilcem pustili (posodili) še agregat. Javljajo se tudi društva iz drugih koncev Slovenije, ki jih nato v skladu s potrebami morebiti tudi preusmerijo na logaški konec. »Neverjetno je, kako so ljudje začutili stisko in željo po pomoči drugim. Obiskalo nas je že nekaj ljudi, ki so povpraševali, kako bi postali del Civilne zaščite ali se včlanili v gasilsko društvo.«

Agregatov je 37
Prve agregati so šli za napajanje vodovodnih črpališč, sedaj pa so razmeščeni večinoma po odročnejših predelih občine, kjer še vedno ni elektrike: Zaplana, Pokojišče, Trčkov in Korošljev grič, Gabrče, del Stare Vrhnike in del Verda. Sprva so jih posojali za nekaj ur, sedaj, ko so se razmere že nekoliko izboljšale in ko jih je tudi več na voljo, pa so lahko ostanejo pri nekaterih hišah tudi trajno. »Trenutno imamo 37 agregatov, nekaj smo jih imeli že od prej, nekaj smo jih hitro kupili, nekaj pa izposodili,« pravi Razdrh.

56 tisoč kubičnih metrov bo šlo pod žago – najmanj
Gozdovi so zelo poškodovani, to je sedaj verjetno jasno vsakemu laiku. Na srečo gre za škodo na listavcih, pretežno bukvi, ki nima tako velike cene, nad njo pa vihajo nosovi tudi lubadarji. Kot je pojasnil Janko Vidmar iz vrhniške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, bi bilo v primeru podrtih smrek zaradi lubadarja vse skupaj tempirana bomba, tako pa je vsaj nekoliko »lažje«. »Res pa je, da bukev hitreje propada kot smreka, zato se bodo morali lastniki gozdov podvizati. Ocenjuje, da je v njihovi krajevni enoti 2800 hektarjev gozdov močno prizadetih in da bo potrebno posekati okoli 56 tisoč kubičnih metrov lesa. Naloga gozdarjev bo pripraviti sanacijski načrt, v okviru katerega bodo morali najprej vzpostaviti v prevozno stanje gozdnih cest, nato pa se lotiti še spravila lesa. Opozarja, da tovrstno podrto drevje zahteva veliko pozornost gozdarja, kajti številna drevesa so med seboj prepredena, zvita in napeta. Napačen rez na napačnem koncu pa je lahko za neizkušenega uporabnika motorne žage tudi usoden.