Gre za strastnega vrhniškega ribiča, po poklicu snemalca in direktorja fotografije, ki je sodeloval pri nastanku številnih dokumentarnih filmov, ki mu domišljija ne dela problemov. Kdo ve, morda ravno zato, »… ker je ribič, ki že po navadi sodijo med tiste, ki zgodbo ali ribo raztegnejo oziroma napihnejo do onemoglosti,«  je na literarnem večeru ugotavljal nekdanji urednik pri Cankarjevi založbi Zdravko Duša, kjer sta izšli Lupinčevi knjižni deli. To sta »Mala šola muharjenja (in drugi napotki) ter kratke zgodbe (in ribji katekizem)« in »Umetne muhe in druge laži«. Če so ribiči ta večer pričakovali kakšen uporaben nasvet iz sveta lovljena rib in izdelovanja muh, so se krepko zmotili. Osrednjo nit so že resda imele muhe, a ne umetne in ne prave, marveč človeške. Tiste na katere se lepijo »posebne ribe«, ki jih po malem ali veliko lovimo prav vsi. Samo Lupinc ve, ali so bile njegove hudomušne zgodbe in pesmi, ki so jim v uri dolgem programu prisluhnili obiskovalci prireditve, resnične. A ne glede na to, so bile vse po vrsti ravno prav dobrodušno šaljive in nagajive, saj so včasih skrivale globoko v sebi tudi zrna vsakodnevnih življenjskih resnic. Literarni večer sta glasbeno in interpretativno popestrila še dramska igralca Janez Škof in Žiga Saksida.