Vrhnika, 20. marec – Civilna zaščita je v občinski sejni sobi predstavila analizo delovanja ob februarskem žledu, na kateri je izpostavila timsko delo in izredno požrtvovalnost vpletenih v odpravo posledic žleda, a po drugi strani tudi pomisleke nad Elektrom in Telekomom, katerih načrti zaščite in reševanja niso usklajeni z občinskimi.
Vodja štaba Civilne zaščite Vrhnika Viktor Razdrh je dejal, da so se predhodne vaje izkazale za zelo dobrodošle, vsekakor pa vsega ni mogoče načrtovati in predvideti. Štab so vzpostavili prvega februarja. Po desetih dneh so ukinili interventni del štaba, štiri dni kasneje (14.) pa še operativni del. V tem času je bilo angažiranih 3164 gasilcev, pripadnikov sil zaščite in reševanja, javnih služb, društev in prostovoljcev. Na terenu je bilo 168 delovnih strojev, stroški intervencij pa se bodo najverjetneje gibali okoli 250 tisoč evrov (trenutno 219, od tega je večina (130) za stroške pogodbenih izvajalcev z gradbeno mehanizacijo). Osrednji steber so bili gasilci, ki so po besedah Benjamina Svenška, poveljnika GZ Vrhnika, ki je v štabu skrbel za interventni del operacij, »obiskali« kar 521 lokacij in opravili 7977 prostovoljnih delovnih ur. Poškodovani so bili 4 gasilci, na srečo samo lažje, kljub temu pa so na svoji opremi zabeležili za okoli 13 tisoč evrov škode. Oba – Razdrh in Svenšek – sta izpostavila izredno složnost in enotnost tako znotraj štaba Civilne zaščite kot med gasilci ter se vsem sodelujočim zahvalila.
Med glavnimi pomanjkljivosti so izpostavili komunikacijo oziroma usklajenost delovanja z Elektrom in Telekomom, katerih načrti zaščite in reševanja se ne skladajo z občinskimi. Ker sta obe državni firmi močno centralizirani, je župan Stojan Jakin predlagal Elzi Majcen, vodji ljubljanske območne izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, naj povpraša še druge okoliške občine po izkušnjah z omenjenima firmama in nato družno predlagajo uskladitev načrtov.
Rečeno je bilo tudi, da je Civilno zaščito nekoliko presenetilo dejstvo, da nekateri pomembni vrhniški javni zavodi, kot sta Zdravstveni dom in Dom upokojencev, ne razpolagajo z električnimi agregati. Tudi bencinski črpalki naj bi bili brez njih, zato so se morali gasilci v noči, ko je Vrhniko zajel električni mrk, oskrbeti z gorivom na bencinski črpalki na Barju. Nekaj pripomb je med drugim letelo še na obrazce Gasilske zveze Slovenije in Uprave RS za zaščito in reševanje, ki naj bi povzročali nepotrebno podvajanje del.
Med glavnimi pomanjkljivosti so izpostavili komunikacijo oziroma usklajenost delovanja z Elektrom in Telekomom, katerih načrti zaščite in reševanja se ne skladajo z občinskimi. Ker sta obe državni firmi močno centralizirani, je župan Stojan Jakin predlagal Elzi Majcen, vodji ljubljanske območne izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, naj povpraša še druge okoliške občine po izkušnjah z omenjenima firmama in nato družno predlagajo uskladitev načrtov.
Rečeno je bilo tudi, da je Civilno zaščito nekoliko presenetilo dejstvo, da nekateri pomembni vrhniški javni zavodi, kot sta Zdravstveni dom in Dom upokojencev, ne razpolagajo z električnimi agregati. Tudi bencinski črpalki naj bi bili brez njih, zato so se morali gasilci v noči, ko je Vrhniko zajel električni mrk, oskrbeti z gorivom na bencinski črpalki na Barju. Nekaj pripomb je med drugim letelo še na obrazce Gasilske zveze Slovenije in Uprave RS za zaščito in reševanje, ki naj bi povzročali nepotrebno podvajanje del.
Nekatere težave bo občina lahko rešila sama oziroma njeni zavodi, je dejal župan Jakin, in kot primer navedel načrtovani nakup agregata za zdravstveni dom, druge pa se bodo morale reševati višje – na nivoju države. Sicer pa so se vsi prisotni strinjali, da je šlo za eno največjih ujm v zadnjih desetletjih in da je bil zato vzpostavljeni štab Civilne zaščiten povsem opravičen ter da je zastavljeno nalogo dobro opravil.
Gašper Tominc, foto: gt
