Tako imenovana Sternenova vila (Cankarjev trg 3A) [1] stoji v središču Vrhnike, na dvorišču hiše Cankarjev trg 3. Nadstropna stavba ima rezbarsko oblikovan lesen napušč in balkon.
Konec 19. stoletja je bila v lasti Jožeta Jurce (1848–1928), ki je mdr. podpiral v bližnjem Verdu rojenega slikarja in restavratorja Mateja Sternena (1870–1949). Pri njem je naročil svoj portret (1898), Sternen pa je s fresko divje trte okrasil tudi pročelje njegove hiše za preužitek na koncu dvorišča; od tod njeno današnje poimenovanje – Sternenova vila. [2]
Dostop v nadstropje vodi po stopnicah z ograjo iz litoželeznih balustrov in lesenim držalom. Vsak baluster je sestavljen iz dveh palic, na sredini povezanih s krogom z viticami. Kot lahko vidimo v katalogu, ki ga je natisnila (litografska) tiskarna Wurm & Schlögl, gre za izdelek dunajske livarne Rudolfa Philippa Waagnerja (tabela 15, št. balustra 42).[3] Enake balustre lahko vidimo tudi pri vhodnih vratih zapuščene in propadajoče hiše Kvedrova 1 v Sevnici (tisti na verandi so drugačni).
Inženir Waagner se je rodil leta 1826 v kraju Korneuburg pri Klosterneuburgu in umrl 1888. Leta 1854 je na Dunaju ustanovil majhno trgovsko podjetje, v dunajskem okrožju Meidling pa je imel od 1861 tudi livarno, ki je kmalu zaslovela po svojih visoko kvalitetnih izdelkih. Leta 1873 se je predstavil tudi na dunajski industrijski razstavi. Leta 1880 je podjetje kupil Gustav Ritter von Leon in ga inkorporiral v svojega, ki se je ukvarjalo z gradnjami mostov. Omenimo še, da je Waagnerjeva livarna izdelala tudi litoželezno ograjo za leta 1888 odprt Kranjski deželni muzej v Ljubljani (Rudolfinum; sedaj Narodni muzej Slovenije).[4]
Na Vrhniki je izdelek te livarne izbral tudi lastnik hiše na križišču Cankarjevega trga in Stare ceste (Cankarjev trg 10), ki je bil konec sedemdesetih let 19. stoletja Franc Golob.[5] Konec stoletja je hišo kupil Jakob Radoslav Hočevar[6] in leta 1900 v njej odprl vrata lekarne, ki se je imenovala »Lekarna pri angelu varhu«.[7]
Prvotno je bil balkon z litoželezno ograjo (balustri št. 4b na tabeli 1 zgoraj imenovanega kataloga) le na severni strani stavbe. V zadnjem času se sicer spomeniško zaščitena hiša[8] precej spreminja (sezidane so bile mansarde itd.), lani je dobila tudi nov konzolni balkon (na zahodni fasadi) z litoželezno ograjo, ki je identična tisti na severni fasadi in je bila po besedah lastnika najdena menda nekje v hiši.
Omenimo, da so bili v zadnji četrtini 19. stoletja tovrstni balustri zelo priljubljeni, še posebej so se izkazali kot primerni za balkonske ograje (in sicer tako premožnih podeželskih hiš (Planina pri Rakeku 67), meščanskih hiš (Hočevarjeva hiša na Vrhniki, Strma pot 3 v Metliki) kot mestnih palač (Breg 20 v Ljubljani)).
Na Vrhniki je bila do sedaj v okviru livarn, ki so se ukvarjale tudi z izdelovanjem ograj, z gotovostjo identificirana le livarna Dvor pri Žužemberku (Hof in Krain) kneza Auersperga, in sicer pri hiši št. 19 na Voljčevi cesti. A ograja se ni ohranila, pač pa le litoželezni konzoli.[9] Dvorski livarni lahko sedaj s potrditvijo v katalogu kot znano ime dodamo še Waagnerjevo livarno na Dunaju.
[1] Na tem mestu se za napotek v zvezi s hišo Cankarjev trg 3 A najlepše zahvaljujem Nataši Oblak Japelj (Cankarjeva knjižnica Vrhnika) in mag. Tatjani Oblak Milčinski (Zavod Ivana Cankarja Vrhnika).
[3] Za tukaj objavljena skenograma iz Waagnerjevega kataloga se najlepše zahvaljujem kustosu Petru Klingerju (MAK, Wien).
[4] Simona Kermavnar, Litoželezna ograja, ki je bila včasih del opreme Kranjskega deželnega muzeja (sedaj NMS) v Ljubljani (https://www.mojaobcina.si/ljubljana/novice/litozelezna-ograja-ki-je-bila-vcasih-del-opreme-narodnega-muzeja-slovenije-v-ljubljani.html, maj 2022).
[5] Polona Roblek, Prebivalci vrhniške Stare ceste v preteklosti, Drevesa. Časopis slovenskega rodoslovnega društva, junij 2009, str. 12–15: 13.
[6] Prav tam.
[7] Polona Roblek, Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo. Sprehod po vrhniški Stari cesti, Vrhniški razgledi, 9, 2008, str. 64–139: 69–70.
[8] RNKD ev. št. 17953. Gl. Igor Sapač, Vrhnika: Hiša Cankarjev trg 10, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2015, str. 659.
[9] Za stanje pred odstranitvijo litoželezne ograje gl. Simona Kermavnar, Litoželezna dediščina 2. polovice 19. in prvega desetletja 20. stoletja na Vrhniki in Stari Vrhniki, Vrhniški razgledi, 19, 2018, str. 74–93, str. 84; ista, Litoželezna dediščina v zahodni, osrednji in južni Sloveniji, Logatec 2021, str. 98–100.



