Pater B. Cestnik je ob tej priložnosti povzel vlogo čebele od pradavnine do danes. Po svetopisemskem izročilu je med znak božje dobrote in sladkobe. Po zaslugi čebel smo ljudje najprej spoznali sladkobo (veliko prej kot sladkor), ki so jo marljive žival'ce »nabrale« v naravi in jo dale človeku. Že v antičnih kulturah so ljudje razumeli čebele kot večne, svete živali. Ko Sveto pismo govori o najodličnejših plodovih narave, je eden prvih med, tako sladek in zdrav. Vonj po medu ima tudi mana, nebeška hrana. Poznamo rek o obljubljeni deželi – to je dežela, kjer se cedita med in mleko. Pa danes? Z varovanjem teh žuželk čebelarji opravljajo svoje čudovito poslanstvo, zaradi vse manj zdravega okolja pa so postavljeni pred vse večje izzive. In vojniški čebelarji ta posel nedvomno dobro obvladujejo. Čebelarsko društvo Vojnik že 70 let piše uspešno čebelarsko zgodbo, za kar so bili v letu 2017 nagrajeni s srebrnim občinskim grbom.

Sicer čebelarji v mesecu decembru ne posegajo v čebelje panje, zato pa bolj krepijo društvene dejavnosti, ocenjujejo minulo sezono in se pripravljajo že na naslednjo. Po izjavi predsednika vojniških čebelarjev, Petra Babnika, je bila minula letina podpovprečna po količini in nadpovprečna po kakovosti pridelanega medu. Letošnje vreme je bilo izrazito nenaklonjeno čebelarjenju, so pa vojniški čebelarji zadovoljni, ker je javnost na njihovem območju vse bolj osveščena glede skrbi za zdravo čebeljo pašo. To pa je prvi pogoj, da se bo v vojniški deželi še naprej cedil res dober med. Praznovanje so po maši nadaljevali pri sosednjem Turistu in se kot vedno razšli s čebelarskim pozdravom: »NAJ MEDI!«

Tekst: Sonja Jakop

Foto: Martin Goleš