Vojničanu Filipu Vrancu so ob najinem pogovoru misli že uhajale v prihodnost, k najpomembnejšim tekmam. Sedmošolec se je s smučarskimi skoki pričel aktivno ukvarjati februarja leta 2011. Od takrat je nanizal dobre rezultate, čeprav se z njimi zaradi skromnosti nerad pohvali. Za ta vedno bolj popularen šport se je navdušil kar sam. »V šoli so nas obiskali predstavniki Smučarskega društva Vizore in me z opisom športne dejavnosti prepričali, da poskusim. To je bil začetek moje športne poti,« pove nasmejani Filip. Po aktivnem začetku je navdušeni skakalec prestopil v SSK Ljubno ob Savinji BTC. Danes tekmuje na skakalnicah od 40 do 50 metrov. »Osebni rekord sem dosegel na skakalnici v Žireh. Trenutno znaša 63 metrov.« Filip ima večino treningov v Ljubnem ob Savinji, vsaj trikrat v tednu, kar pa mu zaradi neizmerne volje in spodbude staršev nikoli ni v breme. »Najbolj naporni so kondicijski treningi. In treningi na pripravah. Te imamo dvakrat na leto. Oktobra ravno odhajamo na Poljsko in Češko.« Kljub temu da se je predlani pri padcu na 40-metrski skakalnici poškodoval, ga to ni ustavilo.

Mladi športnik se udeležuje tudi raznih tekmovanj za osnovne šole, kjer tekmuje v krosu in v teku na 600 metrov. Preden se je odločil za treniranje smučarskih skokov, so ga vabili na treninge atletike oz. teka. »To ni bilo povsem zame. Rad imam adrenalin in ni lepšega občutka, kot si na zaletnem mestu želeti dober skok!« Filip ima rad tudi kolesarjenje. Če mu poleg vseh obveznosti ostane še kaj časa, s prijatelji drvi po neurejenih gozdnih poteh. V šoli je zaradi tekem in treningov tudi veliko odsoten, vendar se trudi, da pridno nadoknadi vse zamujeno. »Kakorkoli bo, si želim, da bo moja nadaljnja pot povezana s športom. Profesor športne vzgoje bi bil zame dober poklic,« pove Filip, ki je za vso podporo najbolj hvaležen svojim staršem, ki mu nudita vse potrebno. Smučarski skakalec ima trenutno dva para smuči, s katerima se najbolj pogosto druži. »Nekoč si želim leteti na planiški velikanki, sedaj sem še samo obiskovalec tega športnega dogodka. Upam, da se mi želja enkrat uresniči.«

Tjaša Podergajs

Foto: osebni arhiv