Kot deklica si je želela postati terenska veterinarka. Prek prakse v veterinarski ambulanti je ugotovila, da to delo ne bo zanjo. Ker so jo od nekdaj zanimali stroji, je razmišljala o študiju strojništva in elektrotehnike. Na koncu se je odločila za biosistemsko inženirstvo, kot mešanico kmetijstva in strojništva. Čeprav je bilo v kurikulumu več kmetijstva, je na svoj račun prišla na obvezni dvotedenski praksi. Sprejeli so jo pri podjetju Tehnos iz Žalca, ki se med drugim ukvarja z razvojem in izdelovanjem kmetijske mehanizacije pod lastno blagovno znamko. »Prvi dan sem začela opravljati delo na CNC-rezkalnem stroju. Takrat sem ugotovila, da me strojništvo zanima. Ker pa sem izkazala zanimanje, so mi sodelavci razložili postopke dela in me naučili tudi programiranja na stroju,« je svojo izkušnjo opisala Katarina.

Praktičnost in razumevanje malega kmeta

Ob raziskovanju okopalnikov za domačo kmetijo in po pogovoru s sodelavci se je odločila, da bo skupaj z njihovo pomočjo za diplomsko nalogo zasnovala prototip delovnega elementa prstnega okopalnika. Element se pritrdi na že obstoječi medvrstni okopalnik, ta element pa okopava direktno med rastlinami. »V tujini so to zelo dragi elementi, zato smo se pri razvoju odločili zmanjšati stroške, pri tem pa ohraniti robustnost. Ceno smo optimizirali z zelo napredno tehnologijo strojev podjetja Tehnos. Uporabili smo tudi dele, ki jih uporabljajo pri drugih strojih. V analizi sem se obrnila neposredno na kmete in zbrala njihove izkušnje,« je pojasnila Katarina, ki je lansko jesen uspešno diplomirala in se v podjetju Tehnos tudi zaposlila. Pomaga tudi pri testiranju novih strojev, ki jih razvijajo v podjetju: »Pri delu sem se resnično našla in bi želela kariero graditi v tej smeri.« Vsem mladim ob odločanju za poklic priporoča, naj gredo dejansko opravljat želeno ali podobno delo in tako vidijo, ali je res zanje ali ne: »Ne bojte se tvegati in poiskati svoje poti, tudi če je ta neobičajna.«

Domače polje za raziskovanje

Katarina rada pomaga na domači kmetiji, kjer vzrejajo govedo za prodajo. Za lastne potrebe imajo prašiče in kokoši ter pridelujejo zelenjavo. Katarino domači pri njenih odločitvah podpirajo in tako odstopijo kakšen del zemlje, da lahko pridobljeno znanje kmetijstva in "nore ideje", kot jim pravi, tudi uporabi in preizkusi. »Na domačem polju sem letos preizkusila prototip okopalnika in sem pol njive koruze okopala s tem okopalnikom in pol ne. Okopalnik se je zelo dobro obnesel,« je pojasnila Katarina, ki z veseljem spremlja rezultate. Zaveda se pomembnosti domače pridelave hrane. Čeprav je kmetijstvo postavljeno pred izzive, Katarina vidi tudi svetlo prihodnost. Srečuje se z mladimi kmeticami in kmeti, ki so podjetni, imajo zanimive ideje. Razvoj slovenskega kmetijstva vidi v butičnem kmetijstvu, turističnih in učnih kmetijah, kmetijskih podjetjih, predvsem pa v povezovanju kmetov.