Izbira zemljišča, kolobar in organsko gnojenje: Zemlja naj bo rahla, brez večjega kamenja in v njej ne sme zastajati voda. Pri pripravi tal dodamo organsko zemljo, ki dobro zadržuje vlago in tudi rahlja ter je primerna tako za težka glinena ali rahla peščena tla. Priporoča se 1 blok oz. 70 l zemlje na 5–10 m². Grede čim globlje prekopljemo, grude prsti zdrobimo in pognojimo z organskim vrtom v količini 4 kg/ar. Krompirja ne sadimo na isto površino vsaj tri do štiri leta zapored. 

Izbira sorte krompirja in nakaljevanje semena: Z nakaljevanjem semenskemu krompirju pospešimo vznik za dva tedna. Uporabljamo ga za sajenje zelo zgodnjih sort, zlasti pod kopreno. Hitra kalitev pomeni manjše izčrpavanje gomolja, kar se lahko zgodi zlasti v vremenskih razmerah. Priporočljivo je izbrati sorte, ki so odpornejše proti boleznim, kot so: virus Y, krompirjeva plesen, nematode in krompirjev rak. Če sadimo drobnejši semenski krompir, je pridelek po navadi manjši. Za vrtičkarje je zlasti primerno seme, namenjeno za ekološko pridelavo. S sajenjem zgodnjih sort se izognemo krompirjevi plesni.

Sajenje ob primernih temperaturah in krepitev: Krompir sadimo, ko doseže temperatura tal vsaj 8 ˚C. Zemlja se kmalu dovolj ogreje, kadar so dnevne temperature od 10 do 12 ˚C. Hitrejša rast plevela se lahko pojavi po vzniku krompirja pod kopreno. Odkrijemo ga in okopljemo, nato spet pokrijemo. Gomolje posadimo, da bodo pod nivojem ravne grede in pri tem ne upoštevamo grebenov. Če krompir zaostaja v rasti, ga zalijemo s tekočim, hitro delujočim organskim gnojilom. Krompir okopljemo in osipljemo tako, da naredimo grebene, ko zrastejo od 15 do 20 cm visoko. Tla moramo zrahljati, poberemo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli. Ob osipanju organsko dognojimo z gnojili na bazi alg, ki hitro delujejo in imajo fino granulacijo, da se hitro raztopijo. Krompirja ne sadimo pregosto. Pravilo je štiri (pozne sorte) do pet gomoljev (zgodnje sorte) na kvadratni meter. Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo.

Organsko dognojevanje:  Za zdrav obilen pridelek priporočamo organska gnojila, ki so prilagojena za plodovke, saj želimo večji plod – gomolj, da bo krompir debelejši. Izberemo gnojilo za organske plodovke in paradižnik, ki ga lahko uporabimo tudi kasneje za gnojenje in dognojevanje paradižnika, saj sta s krompirjem iz iste družine razhudnikovk. Količina je 1 kg za ¼ ara ali 25 m². 

Bolezni in škodljivci: Krompir radi napadejo koloradski hrošči ali krompirjeva plesen. Preventivna krepitev pred tem je nadvse zaželena in navadno nujno potrebna. Že v zgodnejši fazi rasti lahko z naravnimi pripravki, kot so hrošči stop in bolezni stop, bistveno zmanjšamo pojavnost škodljivcev in bolezni. Oba naravna pripravka uporabljamo tako, da krompirjeve rastline zalijemo 2–3-krat v fazi rasti. Zmotno je prepričanje, da je pogoj za nastavljanje gomoljev cvetenje krompirja. 

Pobiranje pridelka: Od pobiranju naj zemlja ne bo presuha. Če je nasad močno prizadet od bolezni ali škodljivcev in v tleh gomolji že gnijejo, ne smemo krompirja takoj izkopati. S plesnijo okuženo cimo pokosimo ali populimo in odstranimo z njive, gomolje pustimo v zemlji vsaj še tri tedne, da se kožica utrdi. Spore plesni bodo v zemlji po dveh tednih propadle. Če doma sadite krompir, poskrbite, da ga boste vzgojili na naraven način. V nasprotnem primeru lahko krompir, prepojen z agrokemikalijami in umetnimi gnojili vedno dobite v trgovinah. Doma pridelan krompir na organski način z zgoraj omenjenimi principi in metodami pa je povsem nekaj drugega. Uživali boste ob pridelavi, zdravo živeli in okusno jedli.

Tekst: Marko Hočevar, foto: Alenka Seher

Povzela: Tjaša Podergajs