Vsak dan smo priča podražitvi energije in energentov. Vsi pričakujemo prihodnost, ki naj bi nam prinesla, da si na steno hiše namestimo sončne zbiralnike energije v obliki folije ali pa strešnike v obliki fotovoltaičnih modulov, ki bi nam zagotovili poceni ter najbolj ekološko sprejemljivo obliko izkoriščanja in pridobivanja energije, sonce. Nobenega dvoma ni, da se bo to enkrat uresničilo, ampak do takrat je potrebno poiskati alternativne oblike energije in energentov.
Obnovljivi viri v obliki biomase nam vsebinsko zagotavljajo vsaj tri osnovna izhodišča za pridobivanje energije. To so rešitve, ki so ekološko, ekonomsko in socialno naravnane skozi strategijo za časovno obdobje 20-25 let v prihodnosti. Energent, s katerim z gotovostjo lahko planiramo strategijo pridelave in komercialne uporabe v lastnem gospodinjstvu in je lahko kot energent za objekte širšega družbenega pomena (zavodi, šole, vrtci ipd.), je rastlina, ki se imenuje Miscanthus x Giganteus.
Miskantus (Miscanthus ~ fam. Poaceae) izvira iz širšega področja vzhodne Azije. Porašča okolja od tropskih do subtropskih področij. V Evropo je prispel v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja. Od takrat se površine posajene z miskantusom večajo iz leta v leto (Francija: 20.000 ha; Avstria: 6.000 ha, Nemčija: 40.000 ha Poljska: 8.000 ha; Velika Britanija: 60.000 ha).
Danes se največ vzgaja hibrid, ki ga imenujemo Miscanthus x Giganteus. To je večletna rastlina z velikim letnim donosom biomase s steblom višjim od 3. metrov. Namen, zakaj sadimo miskantus, je predvsem biomasa, ki je primerna za izgorevanje v kuriščih, termoenergetskih ali grelnih sistemih, primeren je kot energent za kogeneracijske elektrarne in kot remediacijska rastlina za devastrirana področja.
Razmnožuje se vegetativno s podzemnimi organi ~rizomi ~ (korenina - gomolj). Ker rastlina ne oblikuje semena, je njeno razmnoževanje po prostoru počasno in neenakomerno (je neinvazivna). Za postavitev nasada se uporablja rizom (korenina~gomolj) ali sadika. Rizom naj bi imel vsaj 5 očkov oz. poganjkov in vsaj dve korenini.
Več v prilogi.
J. Vovk
Foto: J. vovk



