Brez besed sva poslušala njegova občutja, ko je kot 16-letnik spoznal vojno. Toda v njegovo srce se ni naselilo sovraštvo do ljudi, ki so mu vzeli najdražja človeka. Kot otrok nisem mogla razumeti, kako jim je lahko odpustil. In potem nama je razložil preprosto resnico, da večina vojakov na eni ali drugi strani si ni želela vojne, da so bili vsi ubogi, da so bili potisnjeni v krvavi boj, tudi proti bratu, da je zato kriva politika … In zato je imel velik strah pred vojno. Večkrat nama je dejal, da je lepo živeti v miru, da je razdvojenost naroda huda stvar. V teh časih mi njegove besede še toliko bolj odzvanjajo. Slovesnosti so se udeležile tudi tri vnukinje oziroma nečakinje, ki niso imeli priložnosti poznati svojega deda in strica.

Mojca Skale