Osrednji dogodek druženja je priprava sobotnega kosila za prisotne. Kaj bomo postavili na mizo, se dogovorimo že med tednom. Zaposlene nastanjene pozovemo k podaji predlogov. Tako želimo našim uporabnikom dati priložnost, da občutijo, da so slišani ter da se upošteva njihove želje. Spodbujamo, da se v pripravo obroka vključijo tudi fantje sami.
V preteklosti se je izkazalo, da nekateri znajo kuhati, vendar tega ne pokažejo. Potrebno je ujeti pravi trenutek ter način. Pregovor pravi: »Ljubezen gre skozi želodec«. Torej, v jezi ne bo nastalo nič dobrega, zato je v naši hiši odločitev za pripravo obroka vedno prostovoljna. In kadar se to zgodi, nekdo od zaposlenih pomaga in se potrudi, da je izkušnja za uporabnika pozitivna. Posameznik, ki pripravi obrok za skupino pridobiva občutek, da nekaj zna, s čimer se krepi njegova samozavest. Tisti fantje, ki so se pripravljeni učiti kuhati, pa pridobivajo pomembne veščine za samostojno življenje. Pogovor med kuhanjem in ob ropotanju žlic ob krožnike pa tudi čisto nič ne škodi.
Eno od druženj je minilo v znamenju špagetov s carbonaro. Glavna jed je nastala izpod rok našega stanovalca. Za posladek so iz ponve na krožnik poskakale še palačinke z marmelado. Kakšna sreča, da poznamo pridne kokoške, ki so nam znesla domača jajčka in jih poslale v našo hišo! Zahvaljujoč sodelovanju in uigranemu vrtenju po kuhinji, smo si vsi prisotni po zaužitem obroku obliznili prste in sklenili, da prihodnji teden ponovimo vajo. In to smo tudi storili. Bil je pustni vikend, zato je bila na jedilniku krača, za posladek miške.
Pustne norčije so minile, mi pa smo se odločili nadaljevati z našimi druženji ob sobotah. Na štedilniku se je skuhal pasulj, ki smo ga ocenili z oceno »s kruhom pomazano«. Naša sodelavka ga je pripravila prvič, za kar, »kapo dol«. In ravno takšnih trenutkov si v naši hiši želimo še več. Trenutkov, ko praznujemo (navidezno) majhne uspehe vsakdanjega življenja. Nekaterim le ti predstavljajo prelomnice življenja.
Naših sobotnih druženj nebi bilo moč izpeljati brez paketov hrane, ki jih prejmemo od Karitas vipavske dekanije in RK – območno združenje Ajdovščina in donacij drugih dobrih ljudi. En velik Bog povrni.
Tadeja Marsek
