Po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka in specialistka s skoraj 20-letnimi izkušnjami s področja socialnega varstva. Zadnje delovne izkušnje si je nabirala v Varstveno delovnemu centru Tončke Hočevar v Ljubljani, nato pa se je prijavila na razpisano mesto direktorja v DSO Trebnje, kjer je izpolnjevala vse pogoje za omenjeno delovno mesto in kjer že na polno poganja motor DSO z vsem svojim znanjem in sposobnostjo.

Kako ste pričeli svojo poklicno pot?

Vso svojo dosedanjo poklicno pot delujem z odraslimi ljudmi z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, z njihovimi starši, svojci ter njihovim širšim okoljem. Zaključila sem Fakulteto za socialno delo, želja in potreba s področja vodenja pa me je vodila v podiplomsko specialistično izobraževanje iz Managementa v socialnem delu. Dosedanja profesionalna usmerjenost in usposobljenost izhajata iz pridobivanja znanj in izkušenj s področij socialnega varstva in Gestalt pedagogike.

Na različnih delovnih mestih sem se kot vodja razvijala in kalila v Zvezi Sonček, v zvezi društev za cerebralno paralizo in v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar. Z 20 let delovnimi izkušnjami sem dobila širok vpogled v področje dejavnosti socialnega varstva.

Kaj vas je pritegnilo, da ste se javili na razpisano delavno mesto za direktorja DSO Trebnje?

Poklicno delovanje v socialnem varstvu me bogati in zelo veseli. Svoj poklic doživljam resnično kot poslanstvo. Delo s starimi ljudmi me navdihuje in zmeraj sem hvaležna za kakšno njihovo modro misel. Nov delovni izziv v DSO Trebnje ne bo le moja služba, ki jo opravljam, saj mi delo v Domu pomeni veliko več. Delovno mesto direktorice Doma starejših občanov sem pričela 14.marca letos. Imenovana sem bila za 5-letno obdobje po predhodnem mnenju Občinskega sveta Občine Trebnje in na podlagi soglasja ministra za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti.

S svojo predanostjo, pozitivnim pristopom, izkušnjami in lastnim vzgledom bom delo gradila na spoštljivem in dobrem sodelovanju s stanovalci in njihovimi svojci, člani organov upravljanja ter s svojimi sodelavci.

V podobni ustanovi ste že delali. Tudi takrat je bila vaša skrb usmerjena v dobro varovancev, a vseeno kakšna je razlika med delom v VDC Tončke Hočevar v Ljubljani in Domu starejših Trebnje?

Najprej menim, da je potrebno samo delo, kot ljudi imeti rad, jih čutiti in znati stopiti tudi v njihove čevlje. Za kakovostno in k stanovalcem naravnano delovanje pa je v obeh primerih potrebno poleg skrbi zanje še veliko pozornosti usmeriti v vzajemno medsebojno in usklajeno delovanje vseh.

Vaše poslanstvo in vizija dela glede na preteklo delo.

Moja vizija in načrti so usmerjeni v kakovostno in k stanovalcem ter uporabnikom storitve pomoči družini na domu naravnano delovanje kot tudi k odprtosti navzven, k našim potencialnim uporabnikom. Pomembni standardi, ki mi predstavljajo vodilo delovanja, so gotovo strokovnost, prijaznost, domače vzdušje in odprtost.

Med svoje temeljne naloge, ki jim bomo v našem Domu sledili, bodo zraven usmerjenosti v kvalitetno izvedeno storitev tudi v prihodnje prizadevanja za kakovostno organizirano prehrano in varstvo, izvajanje kakovostne zdravstvene nege in rehabilitacije in nenehno izboljševanje pogojev bivanja za stanovalce. Uvajali bomo nove pristope,  pozornost pa bomo namenili tudi odpiranju Doma navzven z dodatnimi ponudbami in programi. V Domu bomo veseli sodelovanja z vsemi, ki se želijo v dobrobit naših stanovalcev in uporabnikov vseh naših storitev srečevati z izzivi kakovostnega življenja v skupnosti.

Kakšno je trenutno stanje stanovalcev v Domu?

Trenutno stanje stanovalcev Doma je dobro in stabilno. Vendar izzivov nam ne zmanjka.

Imate še kaj obolelih?

V tem trenutku so vsi stanovalci in zaposleni v našem Domu negativni, česar smo seveda vsi, tako zaposleni kot stanovalci, svojci in prijatelji našega doma, zelo veseli.

Ste v pripravljenosti na še kakšne razmere, kot so bile zaradi bolezni covid-19? 

V življenju se zgodijo stvari, ki jih ne moremo niti predvidevati niti načrtovati in epidemija covid-19 je ena izmed njih. Čas epidemije covid-19 je zelo spremenil naša življenja. V prvem valu, ko je bila razglašena epidemija, je koronavirus ustavil čas. Celotno javno življenje je bilo ustavljeno. Težko je bilo sprejeti, da bo morda od tedaj vse drugače. Nov način življenja zahteva hitre odločitve in učinkovite prilagoditve, hkrati pa je čutiti veliko negotovosti, nezadovoljstva in izgorelosti.  Vendar pa so po letu dni vsi ukrepi povezani z epidemijo covid-19 postali naša stalnica. Sprejeli smo jih vsi, tako stanovalci, zaposleni kot tudi svojci. V našem Domu imamo pripravljenih in izdelanih veliko protokolov, navodil in načrtov kako ravnati v različnih fazah covid-19. Vsi zaposleni si zelo odgovorno in vsak dan prizadevamo, da virusa oz. kakršnekoli okužbe ne bi prenesli na naše stanovalce. Naš vsakdanjik so dosledna uporaba mask, razkuževanje rok, delovnih površin, pripomočkov, merjenje temperature, socialna distanca ter dodatna previdnost ob pojavu kakršnihkoli simptomov. 

Kakšno je stanje sedaj v domu, je še čutiti negotovost? So oskrbovanci  v dobrem stanju?

V drugi polovici prejšnjega meseca smo se soočali z izzivom potrjene okužbe z virusom SARS-CoV2  pri dveh stanovalkah v Trebnjem. Ponovno smo aktivirali rdečo cono. Ena  aktivno okužena  stanovalka je covid-19 že prebolela, druga stanovalka pa je bila v bolnišnici. Obe sta se ves čas dobro počutili in nista imeli težav.

Pozitivna in vesela novica za vse je bila, ko so bili rezultati kontrolnih odvzetih brisov tako stanovalcev kot zaposlenih, negativni.

Osamljenost stanovalcev je verjetno večji ubijalec kot sama bolezen?

Naši stanovalci so že doživeli težke, vojne čase, ko ničesar ne razumeš in jim je znana tudi osamljenost, ki pa je pri nas ne čutijo.

Kako jim lajšate drugačnost tega časa?

Stanovalcem skušamo krajšati čas z različnimi individualnimi in skupinskimi zaposlitvami in prostočasnimi ustvarjalnimi ter drugimi aktivnostmi.

Kako ste se soočali s stiskami svojcev in stanovalcev ob prepovedi obiskov?

Pomanjkanje osebnih stikov in socialna izolacija imata neljube posledice za duševno stanje starejših, saj mnogi le težko razumejo, zakaj jih bližnji ne obiskujejo več. Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da so starejše generacije odraščale v zahtevnem obdobju in takšno vzdušje lahko v njih prebudi stisko.

Je bila epidemija za Dom morda še kak pokazatelj?

Res je, saj se je pokazalo, da Dom, ki je bil v času izgradnje grajen v skladu s takrat veljavnimi tehničnimi normativi, to pomeni, da bivalni prostori stanovalcev objekta v Trebnjem, razen prostorov, ki jih je Dom pridobil z izgradnjo prizidka v letu 2008 ne ustrezajo novim normativom in jih bo potrebno v celotnem osnovnem objektu prilagoditi novim zahtevam. Že nekaj let pa se Dom starejših občanov srečuje z neustrezno strukturo bivalnih sob, zato nas v bližnji prihodnosti čaka tudi nadgradnja doma.

Kakšni so vaši večji načrti za Dom starejših Trebnje v prihodnosti?

V začetku meseca aprila smo v našem Domu pričeli z gradnjo Dnevnega centra. Gradbeno obrtniška  dela za izgradnjo  dnevnega  centra bodo  zaključena do konca leta 2021, Dnevni center pa bo svoja vrata odprl  konec leta 2022.

Ob tem se poraja veliko vprašanj: Kako bo izgledal? Kako se bo možno vključiti? Kakšni bodo pogoji za vstop v center? Kaj vse bo vseboval?

Kakšne bodo kapacitete?

Dnevni center predstavlja eno od skupnostnih oblik oskrbe starejših. Z dnevnim centrom bo naš Dom pridobil ustrezne prostore, ki bodo omogočali izvajanje storitve dnevnega varstva za 12 uporabnikov. S tem se bo zvišal delež in izboljšala se bo kakovost skupnostnih oblik pomoči ter možnost izbire med njimi.

Komu bo namenjen?

Storitve bodo namenjene uporabnikom starejšim od 65 let, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno ter se dnevno vračajo domov.

V njem se bodo izvajale različne dejavnosti za starejše; od krepitve pri ohranjanju aktivnosti, samostojnosti do telesnega in duševnega zdravja starejših. Deloval bo kot podpora samostojnemu odločanju o lastnem načinu življenja, vključno s krepitvijo danih sposobnosti in zmožnosti, ki so potrebne za obvladovanje vsakdanjih nalog, pospeševanje socialnih stikov in ohranjanje vključenosti v družbeno dogajanje, življenje ter preprečevanje osamitve.

Kaj boste zagotavljali dnevnim varovancem?

Vsem, ki bodo vključeni v dnevni center, bomo zagotavljali osnovno oskrbo; od dnevnega bivanja, organizirane prehrane, glede na potrebe pa tudi dodatno oskrbo, socialno oskrbo in varstvo.

V dnevnem centru bomo pozornost namenjali aktivnemu preživljanju vsakdanjika, krepitvi psihofizične kondicije ter razbremenitvi obstoječega sistema varstva in oskrbe starejših. Zavzemali se bomo za medgeneracijsko povezanost kot povezanost z lokalnim okoljem ter z različnimi ustanovami, kot so vrtec, šola, različna občinska društva. Želimo, da se na ta način krepi tudi medgeneracijsko povezovanje tako na lokalni ravni kakor tudi širše.

Kakšni so stroški projekta?

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.  Projekt gradnje se izvaja v okviru Operativnega programa Evropske kohezijske politike in ocenjeni stroški projekta znašajo 844.000,00 EUR z DDV. S tem projektom bo tako Dom starejših Trebnje pridobil ustrezne prostore, ki bodo omogočali izvajanje storitve dnevnega varstva.

​Kakšna družba smo do starostnikov in kako bi morali preživljati svojo jesen življenja?

Na starost in smrt se velja pripravljati z odprtim srcem. Še pol stoletja nazaj je večina ljudi umrla doma, v domačem okolju in med znanimi, ljubimi osebami. Danes je doživljanje visoke starosti in umiranje prešlo v bolnišnice in domove za starejše. Pomembna se mi zdi miselnost in naravnanost do naše jeseni življenja, da proces staranja poteka kar se da kakovostno, dostojanstveno, spoštljivo, aktivno ter hkrati umirjeno.

Vas je strah staranja?

Staranje je življenjski proces, ki poteka vsak dan od rojstva do smrti in se mu ne moremo izogniti. Res pa poteka zelo različno; od neaktivnosti in občutka odrinjenosti na družbeni rob do veselega, aktivnega in radostnega bivanja v pozna leta. Pogled na staranje mi je blizu skozi zdravo in aktivno delovanje z udejstvovanjem tako na socialnem, kulturnem in družbenem področju.

Čeprav je vaše delo šele na začetku, a vseeno nek prvi vtis in osnovni temelj gotovo že stoji?

Moram priznati, da sem bila pozitivno presenečena, obenem pa vesela in hvaležna za topel in lep sprejem tako v sam zavod, kot okolje. Vidim, da je čut za sočloveka velik kar je pohvalno.

Rada bi se zahvalila vsem, ki so in nam še bodo na kakršenkoli način pomagali, da bomo lažje zagotavljali zdravje in varnost našim stanovalcem, uporabnikom storitev in tudi vsem zaposlenim. Le na ta način bomo skupaj tvorili neko lepo celoto in našim uporabnikom, svojcem, prijateljem, znancem lepšali jesen življenja. Posebna zahvala pa gre Občini Trebnje in županu g. Alojziju Kastelic, ki ima velik posluh za nas in nam z opremljenim sanitarnim kontejnerjem velikodušno pomaga. Hvala vam dobri ljudje.

Življenje so prilagoditve, smeh, drobne pozornosti in to, da znaš sprejemati vse takšno, kot je. Življenje pa je tudi delati tisto, kar zmoreš in znaš in kjer je volja, je tudi pot. Vsega tega pa pri novi direktorici DSO Trebnje Petri Kušar Stojakovič ne manjka.

Mojca Smolič