Logo MojaObčina.si

Sevnica

DANES
-1°C
-1°C
JUTRI
-1°C
-1°C
1962

INTERVJU Z DARJO CIZELJ, DIREKTORICO DOMA UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA

Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca je dom z veliko začetnico: dom varnosti, dom sprejetosti, dom z uveljavljenimi standardi kakovosti. Ustanovljen leta 1952 je prehodil dolgo pot razvoja organizirane skrbi za sočloveka, na kateri so se srečevale številne življenjske zgodbe. O poslanstvu, dejavnostih, viziji dela in preizkušnjah tega leta smo se pogovarjali z direktorico Darjo Cizelj, profesorico socialne pedagogike. 

 

 

Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca ima poleg doma na Impoljci še enoti v Brežicah in Sevnici ter pet bivalnih enot v sevniški občini. Vodite izjemno raznovrsten kolektiv. Predstavite nam ključne dejavnosti in poslanstvo delovanja te velike in pomembne organizacije. 

 

Res je, naš kolektiv šteje več kot 320 zaposlenih in skrbi za 524 stanovalcev in stanovalk. Delo v takšnem poklicu, na tako občutljivem področju skrbi za najranljivejše, pomeni več kot le poklic. Je poslanstvo in način življenja. Ključni so povezanost vseh, timsko sodelovanje in usklajevanje, vsakodnevno, v ritmu potreb novega dne. Prav vsaka služba je nenadomestljiva in je del mozaika potreb ljudi, ki so nam zaupani. To je pomembno poudariti. V času, ki ga živimo, sama čedalje bolj občudujem in spoštujem svoje sodelavce in sodelavke, ki tako predano in srčno opravljajo svoj poklic. Naša družba neizmerno potrebuje takšne ljudi. Veliko moramo še postoriti, da bomo zmogli ohraniti ta sistem.

 

Koncept dela, ki smo ga gradili na področju domskega varstva zadnjih 20 in več let, postavlja v ospredje človeka v njegovi celovitosti in poudarja individualnost kot temeljno vrednoto. Spoštovanje osebnosti, avtonomije in človekovega dostojanstva so vrednote, iz katerih izhajajo vsa naša prizadevanja. Naše osnovno poslanstvo je zagotavljati pogoje za kakovostno življenje v urejenem in varnem bivalnem okolju, za ustvarjanje možnosti čim bolj zdravega in aktivnega življenja, za možnost izbire in vpliva na lastno življenje, izhajajoč iz potreb posameznika. 

 

 

Ob 60. jubileju doma ste zapisali, da življenje nikoli ne obstane in da je vsak dan splet novega, nečesa, česar včeraj še ni bilo. Kako ste se pripravili na letošnje razmere, ko je svet preželo širjenje bolezni zaradi covida-19? 

 

Srečanje s povsem novimi okoliščinami življenja in delovanja nas pomembno preizkuša, in sicer, koliko potrpežljivosti in spoštovanja premoremo drug do drugega. Kot kolektiv smo vedno zmogli stopiti skupaj, ko se je to od nas pričakovalo. Priprave na obvladovanje situacije so se začele takoj po prvih navodilih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se moramo domovi zapreti. To je bil pravzaprav šok za naše življenje. Hiter odziv, timsko sodelovanje in podpora celotnega kolektiva so bili ključni koraki, da smo ohranjali tisto potrebno mirnost za ohranitev stabilnosti vsakdanjega življenja.

 

Na razmere, ki bodo, kot kaže, trajale še kar nekaj časa, smo se pripravili tudi z Načrtom pripravljenosti na okužbo s koronavirusom, ki smo ga sprejeli na podlagi strokovnih smernic in priporočil Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zaradi vseh potrebnih preventivnih ukrepov je za nas velik izziv tudi nenehno vzpostavljanje ravnotežja med zagotavljanjem varnega okolja ter socialnimi potrebami stanovalcev in njihovih svojcev. V teh časih je še posebno pomembno, da smo povezani z vsemi deležniki, svojci, ustanovami, lokalno skupnostjo in širšim okoljem. To nam lepo uspeva in veseli me, da se zavedamo pomena sodelovanja v blagor ljudi. 

 

 

Omogočate nadomestno obliko bivanja in življenja tistim, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo živeti s svojo družino, osebam s posebnimi potrebami in starejšim, ki so izjemno ranljive osebe. Kako so sprejeli vse ukrepe? Kako jim lajšate drugačnost tega časa?

 

Najranljivejši so z umikom iz socialnega dogajanja veliko izgubili. Omejitve in ukrepe so težko sprejeli in še vedno je tako. To zavedanje nas vsak dan žene v iskanje novih načinov povezovanja, učimo se funkcionirati v novi »normalnosti« in čim bolj ohranjati bližino človeka.

 

Naše družabno življenje, medgeneracijsko povezovanje, prireditve … vse se je skrčilo čez noč. Tisto, kar nam je bilo »vzeto«, poskušamo na različne načine nadomestiti: s poudarkom na individualnih pogovorih, s pikniki, družabnimi srečanji v manjših skupinah po gospodinjskih enotah, z gostovanji glasbenikov na domačem dvorišču, obiski »rdečih noskov« … Med epidemijo smo bili v stiku s svojci prek videopovezave.

 

Zelo pomembno je, da ohranjamo življenjski optimizem, voljo do življenja, da ustvarjamo, pojemo, rišemo, se družimo. Življenje se ni ustavilo in nam prinaša nove naloge in izzive. Prepričana sem, da je čas, ki ga živimo, namenjen tudi preoblikovanju vrednot. Upam, da bomo zmogli postati bolj strpni, spoštljivi, tudi bolj prizanesljivi drug do drugega.

 

 

Za Slovenijo velja, da se prebivalstvo hitro stara. Povečuje se delež prebivalstva, starejšega od 65 let, in zmanjšuje se delež prebivalstva v aktivni dobi. Trend kliče po sistemski, celoviti ureditvi dolgotrajne oskrbe. Kakšna ureditev bi bila po vašem mnenju najboljša oblika skrbi za starejše?

 

Potrebujemo sistemsko ureditev, ki bo omogočala večjo možnost izbire storitev, pravico dostopnosti do vseh potrebnih storitev ne glede na finančno zmožnost posameznika. Podpiram idejo, da bi starejši ostajali čim dlje v domačem okolju, še bolj pa se mi zdi pomembno, da razširimo paleto možnih storitev in zagotovimo možnost izbire glede na potrebe. Vemo, da marsikdo tudi nima možnosti ostati doma, ali si tega tudi ne želi … Zgodb je toliko, kolikor je ljudi. 

 

Potrebujemo urejen in dodelan sistem pomoči v skupnosti, pa tudi nujne spremembe na področju domskega varstva. Predvsem na področjih, o katerih se pogovarjamo že leta: ureditev problema kadrovske podhranjenosti, ureditev plačnega sistema, ki bo omogočal dostojno plačilo za delo, ki ga opravljamo, skrb za motiviranje mladega kadra, za ustrezno izobraževanje in usposabljanje. V zadnjih 20 letih smo zgradili zelo kakovosten socialni model strokovnega dela, ki temelji na potrebah človeka in ga postavlja v izhodišče dogajanja.

 

Veliko domov za starejše ima certifikat kakovosti, kar nas uvršča v evropski vrh izvajalcev skrbi za starejše. Ponosni smo na sistem, ki smo ga zgradili, in trudili se bomo, da ga tudi ohranimo. Pomembno se mi zdi poudariti, da ne smemo dovoliti, da bi se pozabilo na bistvo našega poslanstva, ki izhaja iz človeka v vsej svoji celovitosti.

 

 

Odlika Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca je poleg institucionalne odličnosti in urejenosti tudi vključenost v lokalno okolje, v katerem in s katerim živi. Kakšno je sodelovanje z lokalnim okoljem?

 

Menim, da je sodelovanje z lokalnim okoljem zelo dobro. Povezani smo z društvi, ustanovami, nevladnimi organizacijami, posamezniki. Biti povezan in sodelovalen je ključnega pomena, da se iščejo in najdejo ustrezne rešitve. V tem letu se je pokazalo, da sta medsebojna podpora in povezovanje dala dobre rezultate. Prepričana sem, da smo dovolj družbeno odgovorni, da bo tako tudi v prihodnje.

 

 

Pogovarjala se je Tanja Urek.

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi