Logo MojaObčina.si

Sevnica

JUTRI
18°C
8°C
SRE.
19°C
6°C
4132

Borut Simončič, strokovni sodelavec Občine Sevnica za področje civilne zaščite

Nenehni izzivi tega leta, med njimi epidemija in hudo neurje s točo, so še bolj kot sicer pokazali na pomen hitrega, usklajenega in učinkovitega delovanja štaba Civilne zaščite Občine Sevnica. Njegova temeljna naloga je povezovanje vseh služb, ki skrbijo za tekoče delo in varnost občanov. Kot strokovni sodelavec Občine Sevnica za področje civilne zaščite ima pomembno vlogo pri reševanju ob številnih naravnih in drugih nesrečah Borut Simončič, tudi namestnik poveljnika Štaba Civilne zaščite Občine Sevnica, namestnik predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Sevnica in namestnik predsednika Gasilske zveze Sevnica. Kot pravi, leta s toliko izzivi in preizkušnjami ne pomni.

 

Ob vseh naravnih in drugih večjih nesrečah je dobro delujoči sistem Civilne zaščite neprecenljivega pomena. Kako je Civilna zaščita organizirana in kakšna je pri tem vloga posameznih členov?

 

Sistem zaščite in reševanja je v Sloveniji organiziran na različnih ravneh. Od državne do regijske in občinske. Občina Sevnica spada v statistično regijo Posavje, po organizaciji posameznih Uprav za zaščito in reševanje pa spadamo v sklop izpostave Brežice, skupaj s Krčani, Brežičani in Kostanjevičani.

 

Vsaka občina ima svoj štab in v našem primeru ga sestavlja 12 članov različnih strok. Vodi ga poveljnik, imamo pa tudi člane, ki so odgovorni za delo z gasilskimi enotami, izmik in evakuacijo, prvo pomoč, prvo veterinarsko pomoč, logistiko, tehnično reševanje, radiološko, biološko in kemično zaščito, imamo tudi dva člana iz vrst policije. Večkrat se sestanemo tudi v operativni sestavi. V sistemu so ekipe prve pomoči, ekipe za tehnično reševanje, ekipa, odgovorna za evakuacijo, ekipa za podporo, ekipa za postavitev šotorišč bivalnih enot, glavni del sistema pa so gasilci, ki delujejo v 15 prostovoljnih društvih. 

 

Od vseh ima Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica tudi naziv osrednjega društva v občini in je hkrati tudi gasilska enota širšega pomena. To pomeni, da ima z Upravo za zaščito in reševanje sklenjeno pogodbo za reševanje v prometnih nesrečah, v nesrečah z nevarnimi snovmi ter nesrečah na vodi in v njej. V sistemu delujejo večinoma prostovoljci, kot so člani Planinskega društva Sevnica, gasilskih društev, Radio klub Sevnica in drugi.

 

Kateri so bili v zadnjih letih najpogostejši razlogi za aktiviranje štaba Civilne zaščite?

 

Če za zadnja leta štejemo obdobje v tem tisočletju, je bilo izzivov in razlogov za sklic štaba precej. Največja preizkušnja je bila zagotovo nesreča na Savi, v kateri je bilo izgubljenih veliko življenj. Imeli smo veliko neurje v letu 2005, pa kar nekaj poplav. Štab je bil aktiven tudi ob migrantski krizi v letih 2015 in 2016. 

 

To leto je nasploh posebno, saj se z delovanjem štaba po spomladanskem delu epidemije srečujemo prav v tem času že drugič. Vmes nas je doletela še toča z močnim vetrom v zahodnem delu naše občine. Pa še kaj bi se našlo, ko sklic štaba ni bil potreben, a je bilo treba aktivnosti na področju zaščite in reševanja kljub temu izvesti. Štab je aktiviran tudi takrat, ko se izobražujemo v izobraževalnem centru na Igu ali pa izvajamo vaje na območju regije ali občine.

 

Imate raznovrstne izkušnje pri reševanju ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah. Eden težjih izzivov je gotovo pojav epidemije, tudi zaradi nepredvidljivosti in ogrožanja tistega, kar je vredno največ – zdravja. V spomladanskem času je Civilna zaščita Občine Sevnica opravila pomembno vlogo, od zagotavljanja ustrezne količine zaščitne opreme do nastanitvenih zmogljivosti in obveščanja javnosti. Kako je pripravljena zdaj?

 

Od marčevskih razmer smo se veliko naučili. Takrat smo mi in celotna država imeli velike težave pri zagotavljanju zadostne količine zaščitne opreme ter pri razumevanju pojava virusa in posledično bolezni, saj je bilo to za vse nekaj novega. Občina Sevnica in štab Civilne zaščite sta takrat delovala skladno z načrtom zaščite in reševanja. Štab se je v tem času redno sestajal in sprejemal različne ukrepe. Zaradi pomanjkanja mask smo pristopili k prostovoljcem, ki so jih izdelovali, in jih nato posredovali občanom. 

 

Izkušnje, pridobljene med marcem in junijem, lahko zdaj koristno uporabimo ob ponovnem valu, ki smo mu priča. Štab v svoje delo po potrebi vključuje tudi druge strokovnjake in ljudi z različnih področij, ki se jih bolezen zaradi covida-19 neposredno dotika. Za člane zaščitno-reševalnih enot smo zagotovili zaščitno opremo, ki pa jo je treba ves čas dopolnjevati. Še vedno imamo sklenjene pogodbe s podjetji, ki bi zagotavljala nastanitvene zmogljivosti za tiste pripadnike enot in ekip, ki so pomembni za delovanje v času epidemije, ko bi ti morali v karanteno, a za to nimajo ustreznih možnosti. Štab bo svoje aktivnosti in seje nadaljeval tudi zdaj, skladno s potrebami in glede na razvoj situacije.

 

Dejstvo je, da so intenzivnosti in nepredvidljivosti naravnega dogajanja čedalje večje, pojavi poplav, neurij, suš, plazov in drugih pa žal stalnica. Neurja, kakršno je 30. avgusta prizadelo velik del sevniške občine, ljudje ne pomnijo. Kako ste se spopadali z obsežnostjo te naravne nesreče?

 

Sam sem bil ta dan na delu sevniške občine, v katerem ni bilo niti slutiti, kaj je takrat prizadelo območje krajevnih skupnosti Šentjanž, Loke pri Zidanem Mostu in delno Boštanja. Ko me je poklical poveljnik Gasilske zveze Sevnica, sem bil seveda takoj pripravljen, da si skupaj ogledava območje, ki ga je prizadelo neurje. Vmes pa so že potekali aktivacija gasilskih enot, nabava zaščitne folije, aktiviranje pomoči z avtomobiloma s košarami in druge aktivnosti, potrebne za sanacijo nastale situacije. 

 

S takšno uničujočo močjo narave se na tako velikem območju v naši občini še nismo srečali, vsaj glede vetra in toče ne. Še isti dan in v naslednjih dveh dneh je bilo s folijo pokrito skoraj 250 objektov. Dela so izvajali gasilci iz Gasilske zveze Sevnica, veliko streh pa so pokrili tudi občani sami. Tudi škoda, ki so jo popisale komisije na terenu, je bila velikanska, poškodovanih je bilo tudi veliko kmetijskih površin in poljščin ter drugih pridelkov.

 

Prav tako se povečuje obremenjenost narave zaradi nenehnega tehnološkega razvoja, ki povzroča nove oblike nevarnosti. Stalna skrb je namenjena opremljanju s sodobno tehniko, ki mora ustrezno odgovarjati potrebam časa. Kateri so poudarki na tem področju?

 

Različne vrste in pogostost naravnih nesreč prinašajo nove in nove izzive. Za upravljanje sodobne reševalne tehnike pa potrebujemo tudi dobro usposobljene ljudi, ki to tehniko uporabljajo. Občina Sevnica skupaj z Gasilsko zvezo Sevnica in posameznimi gasilskimi društvi skrbi za redno popolnjevanje opreme, vozil in druge tehnike, ki je potrebna za reševanje v zahtevnih razmerah. 

 

Pri reševanju po neurju avgusta se je še enkrat pokazalo, da nujno potrebujemo tudi vozilo, sposobno reševanja na višinah, saj je v naši občini kar nekaj visokih zgradb in tudi zahtevnih industrijskih objektov. 

Tudi na državni ravni se zadnje čase spoprijemamo z novimi izzivi, načrtujemo pa tudi prenovo sistema zaščite in reševanja. Ta predvideva kar nekaj sprememb v delovanju in tehniki v prihodnjem petletnem obdobju. Naša občina tem spremembam seveda sledi in skladno z načrti nabave opreme in tehnike to ustrezno dopolnjuje.

 

Imate dolgoletne izkušnje in poznate različne generacije. Kako so mladi pripravljeni sodelovati v skupni odgovornosti za kolektivno varnost? 

 

Na mladih stoji svet, bi lahko rekli, zato so mladi pomembni del sistema zaščite in reševanja. Starejši smo tu, da jim pomagamo z izkušnjami. Trenutno je v gasilskih vrstah veliko sposobnih mladih ljudi, ki bodo nadaljevali poslanstvo njihovih starejših kolegov, tovarišev. Vsi pa se moramo zavedati, da je z okoljem treba odgovorno ravnati, saj nam ob nekontroliranih posegih vrača z vso silovitostjo. Mladi pa so seveda tisti, ki bodo v prihodnosti tudi upravljali vse in nadaljevali naše delo.

 

Ob reševanju ljudi, njihovega zdravja in premoženja se srečujete z veliko pomembnimi vprašanji in osebnimi stiskami. Poklicno delo gotovo posega v osebno plat. Kako se spopadate s tem?

 

Najprej bi se za razumevanje ob moji odsotnosti ob intervencijah zahvalil mojim domačim. Nesreča ali izredna situacija ne sprašuje, kateri dan v tednu je, tako da je treba ukrepati tudi ob nedeljah, praznikih, ponoči. Sistem je vedno pripravljen za pomoč občanom. Sam sem se tega v vseh letih svojega delovanja v sistemu zaščite in reševanja že navadil. 

 

V svojih intervencijah sem videl že veliko stvari in stresnih situacij, kar na človeku zagotovo pušča posledice. Večkrat je treba sprejeti tudi določene odločitve, ki jih od nas zahtevajo in pričakujejo stroka ter seveda naši občani. Vseh stvari naenkrat ne moremo rešiti in organizirati, a zdi se mi, da smo s svojim delovanjem v preteklosti pokazali, da lahko naši občani računajo na nas in se zaradi tega lahko počutijo bolj varne.

 

Popolne varnosti, kot je znano, ni, a lahko veliko k čim večji varnosti pripomoremo vsi skupaj. Sistem zaščite in reševanja ne temelji na enem človeku, sistem zaščite in reševanja smo mi vsi.

 

Pogovarjala se je Tanja Urek.

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi